V prehrambeni industriji je eden največjih izzivov zagotavljanje zdravja rejenih živali. Zaradi obsega in načina reje so hlevi, kokošnjaki ali ribogojnice plodna tla za izbruhe bolezni, ki letno ustvarjajo več stomilijonske izgube.
Najboljša preventiva je cepljenje, ki smo ga izmojstrili tako za ljudi kot govedo, perutnino in celo ribe. Ko organizem okužimo z oslabljeno različico virusa, imunski sistem sproži obrambni mehanizem, ki uniči virus in si zapomni patogen, da ga v prihodnosti lažje premaga. Temu se reče adaptivni, pridobljeni oziroma prilagodljivi imunski sistem.
Ali lahko cepimo tudi žuželke in rake?
Vse živali, ki jih gojimo za potrebe prehrane pa takšnega imunskega sistema ne premorejo. Na primer nevretenčarji. Sem med drugim spadajo čebele in škampi, katerih industrija je vredna več milijard, prav tako pa so izgube zaradi bolezni astronomske.
Imunski sistem nevretenčarjev je manj napreden in se imenuje prirojeni. Cepljenje, kot ga poznamo, v njihovem primeru ne deluje, saj nevretenčarji nimajo mehanizma za prilagajanje na grožnje ali, če se izrazimo po računalničarsko, za posodobitve.
Dolgo časa je veljalo, da poti okoli te težave preprosto ni. Pred kratkim pa je pilotski projekt razvil cepivo za čebele in neki drugi za škampe.
Cepiva za čebele in škampe
Logika je sledeča: če je imunski sistem nevretenčarjev prirojen, okužimo njihove starše v upanju, da bodo potomci dobili prirojeno imunost. Izkazalo se je, da zamisel deluje.
Cepivo za čebele je narejeno iz oslabljene bakterije Paenibacillus larvae, ki povzroča eno najhujših čebeljih bolezni HGČZ (huda gniloba čebelje zalege). Ko s tem cepivom hranimo matico, postane njen zarod mnogo bolj odporen na HGČZ.
V laboratorijskem okolju so znanstveniki podobno storili s škampi. Samico škampa so hranili s cepivom iz Vibrio parahaemolyticus, kar je preživetje zarodkov zvišalo iz 27 na 48 odstotkov. V drugem eksperimentu so samico hranili s cepivom proti sindromu belih peg, kar je povečalo preživetje iz praktično nič na 58 odstotkov.
Za resnično potrditev pa laboratorijski poskusi niso dovolj, zato bo ekipa znanstvenikov svoj projekt kmalu preizkusila v gojiščih škampov v Indoneziji.
Novinar
