Samski, v najetem stanovanju velikosti dvajset kvadratnih metrov, z urnikom, ki se spreminja iz tedna v teden glede na predavanja, vaje in izpite. In vseeno razmišljaš o hišnem ljubljenčku. Če si v tej situaciji, si v dobri družbi: marsikateri študent si ob koncu napornega dneva zaželi nekoga, ki ga čaka doma. Vprašanje pa običajno ni »ali si ga želim«, ampak »kateri bi mi sploh realno ustrezal«. Odgovor je manj očiten, kot se zdi, zato ga poglejmo po točkah, ki v študentskem vsakdanu res štejejo.
Časovna zahteva: tu je razlika največja
Pes potrebuje redne sprehode, praviloma vsaj tri na dan, ne glede na to, ali imaš izpit ob osmih zjutraj ali predavanje do devetih zvečer. To je fiksna obveznost, ki jo moraš uskladiti z urnikom, ki se pri študentih spreminja iz semestra v semester. Pomisli na povsem običajen torek: predavanje ob osmih, vaje do dveh, potem skupinski projekt v knjižnici. Pes v tem času čaka doma, in to čakanje ni zgolj nerodno, ampak ga tudi obremenjuje.
Mačka ne potrebuje sprehodov in lahko ostane sama dlje. Dan ali dva ni večja težava, če ima dovolj hrane, vode in čist mačji stranišček. Za človeka z nepredvidljivim urnikom je to velika razlika.
A previdno: mačka ni »hišni ljubljenček brez vzdrževanja«. Potrebuje pozornost, le v drugačni obliki. Nekatere pasme, na primer siamke ali abesinke, so pri interakciji precej zahtevnejše, kot bi si mislili, in dolgotrajna osamljenost lahko pri mački povzroči vedenjske težave, kot so uničevanje pohištva, prekomerno mijavkanje ali odklanjanje mačjega stranišča. Mačka, ki je sama po deset ur na dan, ni srečna mačka, četudi se navzven zdi mirna.
Prostor v majhnem stanovanju
Za mačko je majhno stanovanje praviloma manj problematično kot za psa. Pri mački je pomembnejša vertikalna dimenzija prostora kot horizontalna: police ob steni, mačje drevo ali dostop do okenske police pogosto pomenijo več kot dodatnih nekaj kvadratnih metrov talne površine. Mačka se rada povzpne visoko, od tam opazuje dogajanje in se počuti varno.
Pri psih je slika bolj razdeljena. Večje pasme, ki potrebujejo prostor za gibanje, v dvajsetih kvadratnih metrih težko shajajo. Manjše pasme, kot so jazbečarji, francoski buldogi ali čivave, so izjema in se v majhnem prostoru znajdejo razmeroma dobro. A tudi tu velja pravilo: prostor zunaj mora nadomestiti pomanjkanje prostora znotraj. Majhen pes je še vedno pes z energijo, ki jo je treba porabiti na sprehodu, ne na kavču.
Finančna plat, ki jo marsikdo podcenjuje
Osnovni mesečni stroški za mačko (hrana, mačji pesek, občasne igrače) se gibljejo okoli 30 do 50 evrov. Za psa, odvisno od velikosti, so med 50 in 100 evri, večje pasme pa zaradi večjih porcij hrane to številko zlahka presežejo. To so ocene, ki se med trgovinami in znamkami hrane razlikujejo, a dajo približen občutek.
K temu prištej stroške, ki jih pogosto pozabimo:
- redni veterinarski pregledi in cepljenja (pri obeh vrstah podobni),
- zaščita pred zunanjimi zajedavci, ki je pri psih zaradi klopov v Sloveniji še posebej pomembna,
- čipiranje in registracija — pri psih je to obvezno, pri mačkah priporočljivo.
Največje presenečenje so nujni posegi. Poškodba, zastrupitev ali operacija lahko hitro dosežeta več sto evrov, včasih tudi več tisoč. Za študenta z omejenim proračunom je pametno, da si pred posvojitvijo odgovori na preprosto vprašanje: kaj bom naredil, če bom jutri potreboval 500 evrov za veterinarja? Če odgovora ni, je to jasen znak, da moraš z odločitvijo počakati ali si pomagati z rezervnim skladom.
Če se odločiš za posvojitev, je pot preko zavetišča običajno precej cenejša od nakupa čistokrvnega mladiča, ki lahko stane več sto evrov. Živali iz zavetišča so pogosto že cepljene in čipirane, osebje pa ti lahko pomaga izbrati žival, ki ustreza tvojemu tempu življenja.
Selitve, najemodajalci in izmenjave
To je vidik, ki ga študentje pogosto spregledajo v začetnem navdušenju. Študentsko življenje običajno vključuje selitve med semestri, morebitno izmenjavo v tujini in spremembe stanovanja glede na to, s kom si v skupnem najemu. Hišni ljubljenček vse to zaplete.
Marsikateri najemodajalec hišnih ljubljenčkov ne dovoljuje, ali pa dovoljuje le manjše živali, včasih ob dodatni varščini. Preden se odločiš, preberi najemno pogodbo in vprašaj lastnika. Izmenjava v tujini pa praktično pomeni, da moraš za mesece najti nekoga, ki bo poskrbel za žival, ali pa se izmenjavi odpovedati. Prijatelj, ki bo mačko obiskal dvakrat na dan, je bistveno lažje najti kot nekoga, ki bo tri mesece skrbel za psa.
Kaj izbrati?
Če imaš razmeroma stabilen urnik, dostop do zunanjega prostora za sprehode in dolgoročno gotovost glede bivanja (lastno stanovanje ali dolgoročna najemna pogodba brez načrtovanih selitev), je pes lahko dobra izbira, čeprav zahtevnejša. Vrne ti veliko: gibanje, rutino in družbo.
Če je tvoje življenje bolj nepredvidljivo (spremenljiv urnik, možnost izmenjave, selitve med semestri), je mačka verjetno realnejša izbira. Ne le zaradi manjše časovne zahteve, ampak tudi zato, ker je lažje najti nekoga, ki bo zanjo poskrbel za krajše obdobje.
In če si po tehtnem premisleku ugotoviš, da trenutno ne moreš zagotoviti ne enega ne drugega, to ni poraz. Marsikdo se odloči počakati do konca študija ali pa se prijavi kot prostovoljec v zavetišču. Tako dobiš stik z živalmi, ne da bi nase prevzel odgovornost, ki je v tem obdobju ne moreš nositi. Žival je odločitev za desetletje ali več. Vredno je, da jo sprejmeš takrat, ko ji lahko zares ponudiš dom.