Kalifornijska pliskavka oziroma vaquita iz zgornjega Kalifornijskega zaliva v Mehiki za naravovarstvenike predstavlja velik izziv. Vrsta je namreč na robu izumrtja, saj število predstavnikov lahko preštejete na prste obeh rok. Nam bo uspelo preprečiti temačni scenarij?
Izumrtja sledijo podobnim vzorcem
Pri večini izumrlih vrst v zadnjih desetletjih so bili vzroki za izginotje znani več let pred njihovim izumrtjem. Tudi možne rešitve so bile znane: vzreja v ujetništvu, zaščita habitatov, boj proti krivolovu, prepoved določenih mrež ali nadzor komarjev. V vseh primerih so bili ukrepi uvedeni prepozno, financirani z bistveno premalo sredstvi ali pa so naleteli na politične in gospodarske interese, ki so prevladali nad potrebami vrste. To je najtežja lekcija izumrtij po letu 2000. Večine teh vrst nismo izgubili zato, ker zanje nismo vedeli.
Izgubili smo vrste, ki smo jih raziskovali, poimenovali, fotografirali in v nekaterih primerih celo posneli v njihovih zadnjih urah. Težava ni pomanjkanje znanja. To za kalifornijsko pliskavko ne predstavlja dobre novice, saj je jasno, da samo zavedanje in status ogroženosti nista dovolj.
Leto 2024 kritično
Leta 2025 so potrdili sedem do deset živih osebkov kalifornijske pliskavke, vključno z novimi mladiči. To je sicer nekoliko več od rekordno nizkega števila osmih živali leta 2024, vendar nikakor ne dovolj, da bi lahko govorili o pozitivnem trendu. Če bo vrsta izginila z obličja Zemlje, to ne bo prvi primer izumrtja morskega sesalca. Podobna usoda je namreč doletela kitajskega rečnega delfina oziroma bajdžija. Izumiranje kalifornijske pliskavke povzroča zapletanje v nezakonite mreže za lov ribe totoaba. Njeno preživetje bo torej odvisno od izvajanja ribiških predpisov in politične volje, ne toliko od znanstvenikov in njihovega truda.
Kako lahko sami pomagate pri ohranjanju vrst?
Posamezna dejanja sama po sebi ne morejo ustaviti izumiranja vrst. Lahko pa prispevajo k reševanju vzrokov, ki so številne vrste pripeljali do roba. Pomagate lahko organizacijam, ki kupujejo, obnavljajo ali varujejo naravne habitate. Ohranjanje življenjskega prostora ostaja najučinkovitejši ukrep za preprečevanje izumrtij. Podprete lahko strožje izvajanje zakonodaje proti nezakoniti trgovini z divjimi živalmi. Svoj podnebni odtis lahko zmanjšate predvsem pri ogrevanju doma, uporabi avtomobila in letalskih potovanjih, kjer imajo spremembe največji učinek. Pri nakupu morskih sadežev je smiselno izbirati ponudnike, ki preverjajo tudi vpliv ribolovnega orodja na nezaželeni ulov. Pomembna pa je tudi podpora naravovarstvenim proračunom, ki skrbijo za reševalne programe.
Novinar
