Predstavljajte si drevo, ki je na našem kontinentu veljalo za izumrlo, nato pa ga je skupina botaničnih raziskovalcev povsem naključno znova odkrila na strmem pobočju odročnega otoka. To je resnična zgodba o sicilijanski jelki (Abies nebrodensis), kraljici redkosti na območju severne in južne Evrope.
V Evropi trenutno ne obstaja nobeno drugo drevo, ki bi imelo v naravnem okolju tako kritično nizko populacijo.
Od zlatega obdobja do 30 preživelih osebkov
Še v antičnih časih je ta posebna vrsta jelke prekrivala obsežna gorata območja Severne Sicilije. S stoletji intenzivnega krčenja gozdov za gradnjo ladij in širjenje kmetijskih površin pa je vrsta skoraj povsem izginila. V začetku 20. stoletja so jo znanstveniki že uradno razglasili za izumrlo.
Preobrat se je zgodil leta 1957, ko so v pogorju Madonie na Siciliji ponovno našli nekaj preživelih dreves. Temeljit popis je razkril šokantno resnico: na celotnem planetu je ostalo le še 30 odraslih primerkov te vrste.
Boj Evrope za rešitev naravne dediščine
Ker je bila genska baza sicilijanske jelke tako ozka, so se evropske naravovarstvene organizacije in lokalni botaniki združili v boju za njeno zaščito. Vsako od tridesetih dreves je danes pod strogim nadzorom in oštevilčeno. Poleg tega botaniki ročno oprašujejo storže, zbirajo semena in jih vzgajajo v specializiranih drevesnicah. Tisoče mladih sadik so v zadnjih desetletjih ponovno posadili na varovanih območjih pogorja Madonie. Kljub uspešnemu razmnoževanju v nadzorovanem okolju pa divja populacija še vedno ostaja na robu preživetja, saj so mlada drevesa izjemno občutljiva na podnebne spremembe in poletne požare.
Novinar
