V zadnjem času države ubirajo povsem različne strategije v boju proti energetski krizi. Nekatere stavijo na jedrsko energijo, medtem ko druge zapirajo že obstoječe in še vedno delujoče nuklearne elektrarne. Tudi mnenje javnosti je zelo deljeno. Preberi si, katera pogosta prepričanja glede jedrske energije ne temeljijo na znanstvenih dejstvih in so zgolj laži.
Jedrska energija je smrtonosna
Odmevne katastrofe iz zgodovine so prepričljiv dokaz o nevarnosti jedrskih elektrarn, kajne? Če podrobneje pogledaš znanstvena dejstva, ugotoviš, da temu ni tako. Nesreča na otoku Three Mile Island ni povzročila nobene smrtne žrtve, niti ni prinesla zaznavnih zdravstvenih posledic. Po 30 letih je zaradi razvpite nesreče v Černobilu umrlo le 51 ljudi, po nesreči v Fukushimi pa so znanstveniki našli le malo zdravstvenih posledic, povezanih s povišanim sevanjem zaradi nesreče. Po drugi strani je v zadnjih 50 letih zaradi sežiganja fosilnih goriv umrlo okrog 100.000.000 ljudi. Smrtne žrtve so posledica onesnaževanja s stranskimi produkti sežiga.
Sevanje iz jedrskih elektrarn je zdravju škodljivo
Pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) navajajo, da je varneje delati v jedrski elektrarni kot v pisarni sredi mestnega središča. Mestni zrak je namreč onesnažen z ozonom, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in dušikovim dioksidom, ki so letno odgovorni za 7 milijonov smrti. Za povprečnega Američana le 0,005 odstotka letne doze sevanja prihaja iz jedrske energije. To je 200-krat manj od količine sevanja pri letu čez Ameriko, 100-krat manj kot doza od sežiga premoga in približno ekvivalentno zaužitju ene banane letno. Če se bojimo jedrske energije, se bojimo tudi banan?
Jedrske elektrarne onesnažujejo okolje z radioaktivnimi odpadki
Radioaktivne odpadke, ki nastanejo v jedrskih elektrarnah, zaprejo v odporne sode in zakopljejo globoko pod površje. S tem preprečijo kakršnekoli radioaktivne izpuste tisoče let in odpadke zavarujejo pred potresi in drugimi naravnimi katastrofami. Rešitev se ne sliši preveč odgovorna in dolgoročna. A primerjaj to s termoelektrarnami, ki odpad izpuščajo naravnost v atmosfero in zrak, ki ga vsak dan dihaš. Spodbudno je tudi dejstvo, da je kar 96 odstotkov jedrskih odpadkov mogoče reciklirati in uporabiti pri izdelavi novega goriva in stranskih produktov.
Novinar
