Po uradnih podatkih je krčenje gozdov v brazilskem amazonskem deževnem gozdu doseglo najvišjo raven v zadnjih 15 letih, piše BBC News.
Poročilo brazilske agencije za vesoljske raziskave (Inpe) je pokazalo, da se je krčenje gozdov v enem letu povečalo za 22 odstotkov.
Brazilija je bila med številnimi državami, ki so na podnebnem vrhu COP26 obljubile, da bodo do leta 2030 ustavile in spremenile potek krčenja gozdov. V Amazoniji živi približno tri milijone rastlinskih in živalskih vrst ter milijon avtohtonih prebivalcev. Je pomembno skladišče ogljika, ki upočasnjuje globalno segrevanje.
Po zadnjih podatkih je bilo v obdobju 2020-2021 izgubljenih približno 13.235 km2, kar je največ po letu 2006.
Minister za okolje Joaquim Leite je dejal, da podatki predstavljajo izziv, in dodal: »V zvezi s temi kaznivimi dejanji moramo biti bolj odločni.«
Povedal je, da podatki »ne odražajo natančnega stanja v zadnjih nekaj mesecih«.
Stanje se je poslabšalo s predsednikom Bolsonarom
Krčenje amazonskih gozdov se je povečalo pod predsednikom Jairjem Bolsonarom, ki je spodbujal kmetijske in rudarske dejavnosti v deževnem gozdu. V preteklosti se je zaradi krčenja gozdov spopadel tudi z agencijo Inpe, ki jo je leta 2019 obtožil, da je očrnila ugled Brazilije.
Toda na novembrski podnebni konferenci v Glasgowu je bila Brazilija med številnimi državami, ki so podpisale pomemben dogovor o prenehanju in spremembi te prakse. Zaveza je vključevala skoraj 19,2 milijarde dolarjev javnih in zasebnih sredstev. Del teh sredstev bo namenjen državam v razvoju za obnovo poškodovanih zemljišč, odpravo požarov v naravi in podporo avtohtonim skupnostim.
Med krčenjem amazonskih gozdov in mednarodnimi dobavnimi verigami so bile že prej odkrite tesne povezave.
Lani je Greenpeaceova preiskava odkrila povezave med množičnim krčenjem gozdov v regiji in hrano, ki se prodaja v britanskih supermarketih in restavracijah. Preiskava je pokazala, da so Tesco, Asda, Lidl, Nando’s in McDonalds prodajali meso britanskega dobavitelja, ki je bilo krmljeno s sojo, pridelano na kmetijah, zgrajenih na izkrčenih območjih.
Kdo lahko še verjame brazilskemu predsedniku?
Ravno prejšnji teden je Jair Bolsonaro na turneji v Dubaju vlagateljem dejal, da so napadi na Brazilijo zaradi krčenja gozdov nepravični. »Želimo, da ljudje spoznajo pravo Brazilijo,« je dejal in dodal, da je 90 % gozda še vedno ohranjenega.
Ti najnovejši podatki razkrivajo pravo Brazilijo – državo, katere vlada je od samega začetka govorila o priložnostih za razvoj Amazonije in hkrati omalovaževala okoljske pomisleke. Ne samo to, ti podatki so bili dejansko datirani 27. oktobra – zdi se, da so jih zadržali do konca konference COP26.
Jair Bolsonaro se na COP26 ni pojavil, vendar je njegova delegacija želela odpotovati v Glasgow in svet prepričati, da se ljudje o Braziliji motijo – dejala je celo, da bo premaknila svojo zavezo o odpravi krčenja gozdov do leta 2028.
Toda ob takšnih številkah Jairu Bolsonaro še težko lahko verjamemo.
Novinar
