Strah pred okoljsko katastrofo

Da nas občutki stresa spremljajo na vsakem koraku, je že splošno znano, psihologi pa opažajo pojav novega fenomena. Si kdaj občutil nelagodje, krivdo, obžalovanje in zaskrbljenost ob misli na vse večje podnebne spremembe? Svet se nenehno spreminja, stanje okoljske krize pa gre iz slabšega na slabše. Najverjetneje si bil tudi ti že ujetnik eko-tesnobe (angl. eco-anxiety). Razširjen strah pred ekološko katastrofo spodbuja krizo duševnega zdravja.

Definicija eko-tesnobe: občutek zaskrbljenosti, živčnosti ali nelagodja, ki ga sproži zavedanje o ekoloških grožnjah, s katerimi se zemlja sooča zaradi podnebnih sprememb.
Eko-tesnoba: občutek zaskrbljenosti, živčnosti ali nelagodja, ki ga sproži zavedanje o ekoloških grožnjah, s katerimi se zemlja sooča zaradi podnebnih sprememb.

Zmanjšanje eko-tesnobe znanstveniki osvetljujejo z različnih problemskih zornih kotov. Ta naj bi bila v prihodnosti vedno bolj pogost pojav, saj se vsak človek začne v določenem trenutku spraševati o stanju planeta in njegovi prihodnosti, ob misli, da lahko kot posameznik naredi le »nekaj«, pa se v njem že sprožijo občutki nemoči in zaskrbljenosti.

Eno izmed rešitev vidijo tudi v spremenjenem načinu prevoza v službo. Kar 77 % ljudi v ZDA (podatek iz leta 2018) naj bi se v službo prevažalo z avtomobilom. S tem so eden izmed največjih onesnaževalcev okolja, raziskava iz VB, ki je preučevala občutke zadovoljstva med populacijo ob prevažanju v službo, pa je pokazala, da večina dnevnih vozačev sploh ni marala vožnje in vsakodnevne ujetosti na cesti. Še več, ljudje so se pri vsakdanjih opravilih težje koncentrirali od tistih, ki so to pot opravili peš ali s kolesom. Zanimivo je tudi, da so se boljše počutili in bili bolj produktivni dlje kot so hodili, medtem ko so bili vozači z daljšanjem trajanja vožnje še bolj vzkipljivi in tečni v vsakdanjih odnosih. Popolne korelacije z eko-tesnobo niso potrdili, a neizogibno je, da hoja povečuje zadovoljstvo in zmanjšuje stres, poleg tega ne onesnažuje okolja in lahko prispeva k lajšanju eko-tesnobe. Na enostaven način lahko rešujemo okolje in poleg tega še sebe.

Znervirani voznik na poti v službo

Problem se pojavi, če je pot v šolo ali službo enostavno predolga, kolesarske steze in pločniki pa slabo urejeni. Raziskovalci so tudi za to našli rešitev, uporaba javnega prevoza naj bi imela podoben učinek. Še vedno moraš del poti opraviti peš, vožnja je okolju veliko bolj prijazna, čas na poti pa lahko porabiš za druge aktivnosti: učenje, druženje s prijatelji, branje … Možnosti je veliko. Predpogoj je seveda dobro razvit javni potniški sistem, pa vendar ima danes večina držav dobro razvito infrastrukturo.

Dekle med branjem časopisa na podzemni železnici

Veliko ljudi je s pojavom koronakrize začelo delati od doma. In čeprav s tem popolnoma izgine stres ob prevažanju v službo, se pojavijo druge skrbi, kot je strah povezan z virusom in ujetost v isto okolje. Tudi te lahko rešuješ z inovativnimi idejami. Že z malimi koraki za bolj zeleno prihodnost lahko dosežeš velike spremembe in zmanjšaš stres v vsakdanjem življenju; reševanje okolja je lahko tudi dobra osebna terapija.

Prejšnji članekKako do zaposlitve v času koronske krize?
Naslednji članekKlub koroških študentov na izobraževanju na Islandiji

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.