Taylor Swift je dobila precej nenavaden poklon. Raziskovalci so po eni največjih popzvezdnic današnjega časa poimenovali nov rod rastlinojedih žuželk, odkritih v Avstraliji. Njihova imena pa niso naključna – znanstveniki so vanje skrili tudi reference na nekatere njene najbolj znane albume.
Nov rod nosi ime Swiftiephylus, poimenovanje pa je povezano z izrazom »Swiftie«, kot se imenujejo oboževalci Taylor Swift, in imenom Phylus, ki se uporablja pri poimenovanju sorodnih žuželk. V njem so štiri na novo opisane vrste: Swiftiephylus taylorae, Swiftiephylus amator, Swiftiephylus intrepidus in Swiftiephylus poetorum.
Prva vrsta je neposreden poklon Taylor Swift, preostale tri pa se navezujejo na njene albume oziroma njihove naslove. Amator izhaja iz latinske besede za ljubimca oziroma »lover« in se tako navezuje na album Lover, intrepidus pomeni »neustrašen« in namiguje na Fearless, poetorum pa se nanaša na pesnike in album The Tortured Poets Department.
Zakaj prav Taylor Swift?
Za nenavadnim poimenovanjem stoji Sarah Schroeder, doktorska študentka entomologije na University of California, Riverside, in soavtorica raziskave. Kot dolgoletna oboževalka Taylor Swift je želela svojo znanstveno raziskavo povezati z nečim, kar ji je osebno pomembno.
Toda razlog ni bil zgolj glasbeni. Žuželke so svetlo rumenkaste, z rdečkastimi poudarki, zaradi česar je Schroeder v njihovem videzu prepoznala povezavo z značilnim videzom pevke – svetlimi lasmi in rdečimi ustnicami. Njihova obarvanost jim obenem pomaga pri kamuflaži med cvetovi avstralskih dreves in grmov iz skupine she-oak.
Schroeder je pojasnila, da je želela s poimenovanjem pozornost usmeriti tudi na širši problem: ogromno število žuželk, ki jih znanost še vedno ne pozna.
Za nenavadnim imenom je resna znanstvena zgodba
Raziskava, objavljena 9. septembra v znanstveni reviji Insect Systematics and Evolution, opisuje kar 12 novih vrst žuželk, med katerimi so štiri uvrstili v novi rod Swiftiephylus.
Primerki teh žuželk niso bili najdeni šele pred kratkim. Raziskovalci Ameriškega prirodoslovnega muzeja in njihovi avstralski sodelavci so jih zbirali med letoma 1995 in 2004. Celotna zbirka je obsegala več kot 50.000 primerkov, vendar so nekateri čakali desetletja, preden so jih znanstveniki podrobneje preučili in uradno opisali.
To lepo pokaže, kako počasen je lahko proces odkritja nove vrste. Žival je lahko že desetletja shranjena v muzejski zbirki, preden znanstveniki ugotovijo, da predstavlja nekaj, česar znanost še ni opisala.
Milijoni žuželk še vedno čakajo na svoje ime
Swiftiephylus spada v družino Miridae, največjo družino stenic oziroma pravih stenic (true bugs), ki vključuje več kot 11.000 do zdaj opisanih vrst. Med njimi so rastlinojede in plenilske vrste ter žuželke z zelo specializiranim načinom življenja.
Toda znani del sveta žuželk predstavlja le delček celote. Raziskovalci ocenjujejo, da je lahko na svetu še skoraj 30 milijonov vrst žuželk, ki jih znanost še ni dokumentirala.
Prav zato Schroeder poudarja pomen taksonomije – znanstvenega opisovanja in razvrščanja organizmov. Če neka vrsta nima imena in znanstvenega opisa, je bistveno težje govoriti o njenem varstvu in spremljati njeno ogroženost.
»Taksonomija je temelj varstva narave,« je poudarila Schroeder.
Taylor Swift torej ni dobila le »svoje žuželke«
Čeprav se zgodba na prvi pogled sliši kot zabavna znanstvena zanimivost, ima precej bolj resno ozadje. Poimenovanje Swiftiephylus je raziskovalki omogočilo, da je pozornost javnosti preusmerila na skupino živali, ki je pogosto spregledana.
Taylor Swift se je tako pridružila dolgemu seznamu ljudi, po katerih so znanstveniki poimenovali vrste. Takšna poimenovanja so lahko poklon znanstvenikom, umetnikom, raziskovalcem ali javnim osebnostim, hkrati pa lahko pomagajo pritegniti pozornost širše javnosti k sicer zelo ozkim znanstvenim temam.
V primeru Swiftiephylus je povezava še posebej simpatična: ena največjih popzvezdnic na svetu je dobila svoj rod žuželk, njegove štiri vrste pa nosijo imena, ki ljubiteljem njene glasbe hitro razkrijejo, od kod je prišel navdih.
Taylor Swift ima tako po novem tudi svojo »insect era« – znanstveno potrjeno.