Zadnje desetletje najtoplejše v tisoč letih

Na visokih nadmorskih višinah grenlandskega ledenega pokrova je bila temperatura od leta 2001 do 2011 za 1,5 °C toplejša kot v 20. stoletju. To predstavlja najtoplejše desetletje v zadnjih tisoč letih.

Globalno segrevanje doseglo tudi Grenlandijo

Rekonstrukcija temperature iz ledenih jeder zadnjih tisoč let razkriva, da je današnje segrevanje v osrednji in severni Grenlandiji presenetljivo izrazito. Zadnje desetletje, ki je bilo zajeto v študiji, tj. od leta 2001 do 2011, je bilo najtoplejše v zadnjih tisoč letih, regija pa je zdaj za 1,5 °C toplejša kot v 20. stoletju, so raziskovalci poročali pod vodstvom Inštituta Alfreda Wegenerja. S pomočjo niza ledenih jeder, ki po dolžini in kakovosti doslej še niso bila uporabljena, so rekonstruirali pretekle temperature na osrednji in severni Grenlandiji ter hitrost taljenja ledenega pokrova.

Grenlandski ledeni pokrov ima ključno vlogo v svetovnem podnebnem sistemu. Ker so v ledu shranjene ogromne količine vode (približno 3 milijone kubičnih kilometrov), velja taljenje in posledično dviganje morske gladine za potencialno prelomno točko. Ob nespremenjenih svetovnih emisijah naj bi ledeni pokrov do leta 2100 prispeval do 50 centimetrov k povprečni svetovni gladini morja. Vremenske postaje ob obali že več let beležijo naraščajoče temperature. Vpliv globalnega segrevanja na do 3000 metrov visoke dele ledene plošče pa je zaradi pomanjkanja dolgoročnih opazovanj še vedno nejasen. V študiji strokovnjaki z Inštituta Alfreda Wegenerja, Helmholtzevega centra za polarne in morske raziskave (AWI), predstavljajo jasne dokaze, da so učinki globalnega segrevanja dosegli oddaljena, visoko ležeča območja osrednje in severne Grenlandije.

Obdobje od leta 2001 do 2011 se razlikuje od naravnih nihanj v zadnjih 1000 letih

»Časovni niz, ki smo ga pridobili iz ledenih jeder, zdaj neprekinjeno zajema več kot 1000 let, od leta 1000 do leta 2011. Ti podatki kažejo, da se segrevanje v obdobju od leta 2001 do 2011 jasno razlikuje od naravnih nihanj v zadnjih 1000 letih. Čeprav je bilo to v luči globalnega segrevanja mračno pričakovano, nas je presenetilo, kako očitna je ta razlika v resnici,« pravi glaciologinja AWI Dr. Maria Hörhold, glavna avtorica študije. Skupaj s kolegi iz AWI in Inštituta Nielsa Bohra Univerze v Kopenhagnu je analizirala izotopsko sestavo v plitvih ledenih jedrih, zbranih v osrednji in severni Grenlandiji med posebnimi odpravami AWI.

Prejšnja ledena jedra, pridobljena na podobnih lokacijah od 90. let prejšnjega stoletja dalje, niso pokazala jasnega segrevanja v osrednji in severni Grenlandiji kljub naraščajočim povprečnim svetovnim temperaturam. Deloma je razlog za to velika naravna podnebna spremenljivost v regiji.

Raziskovalci AWI so zdaj s posebnim ponovnim vrtanjem razširili prejšnje podatkovne nize do zime 2011/2012, s čimer so pridobili časovne vrste neprimerljive dolžine in kakovosti. Temperature so rekonstruirali z dosledno uporabo ene same metode za celoten zapis v laboratoriju: merjenje koncentracij stabilnih izotopov kisika v ledu, ki se spreminjajo glede na temperature, prevladujoče v času nastanka ledu. Pri prejšnjih študijah je bilo treba za rekonstrukcijo temperature uporabiti več različnih podnebnih arhivov in združiti rezultate, kar je v oceno naravne spremenljivosti vneslo veliko večje negotovosti.

Povečalo se je tudi taljenje

Poleg temperature je ekipa rekonstruirala tudi proizvodnjo taline v ledenem pokrovu. Od leta 2000 se je taljenje na Grenlandiji znatno povečalo in zdaj pomembno prispeva k dvigu svetovne morske gladine. »Presenetilo nas je, kako tesno so temperature v notranjosti Grenlandije povezane z odvajanjem talilne vode po vsej Grenlandiji – ki se navsezadnje pojavlja na območjih z nizko nadmorsko višino ob robu ledene plošče blizu obale,« pravi Maria Hörhold.

Za količinsko opredelitev te povezave med temperaturami v visoko ležečih delih in taljenjem ob robu ledene plošče so avtorji uporabili podatke regionalnega podnebnega modela za obdobje od leta 1871 do 2011 in satelitska opazovanja sprememb ledene mase za obdobje od leta 2002 do 2021 z gravimetričnih misij GRACE/GRACE-FO. To jim je omogočilo pretvorbo temperaturnih sprememb, ugotovljenih v ledenih jedrih, v stopnje taljenja in podalo ocene za zadnjih 1000 let. To predstavlja pomemben nabor podatkov za podnebne raziskave: boljše razumevanje dinamike taljenja ledenega pokrova v preteklosti izboljša napovedi z njim povezanega prihodnjega dviga morske gladine; zmanjšanje negotovosti v napovedih je eden od korakov, ki pomagajo optimizirati prilagoditvene ukrepe.

Podnebje grenlandskega ledenega pokrova je v veliki meri ločeno od preostalega dela Arktike

Še ena zanimiva ugotovitev študije: podnebje grenlandskega ledenega pokrova je v veliki meri ločeno od preostalega dela Arktike. To je mogoče dokazati s primerjavo z rekonstrukcijo temperature za celotno Arktiko Arctic 2k. Čeprav je Arctic 2k natančen prikaz cirkumpolarne regije, ne odraža razmer v osrednjem delu Grenlandije. »Naša rekonstrukcija zdaj ponuja zanesljiv prikaz razvoja temperature v osrednji Grenlandiji, ki se je izkazala za dinamično,« pravi profesor Thomas Laepple, raziskovalec podnebja pri AWI in soavtor študije. »Pravzaprav smo pričakovali, da bo časovna vrsta močno kovarirala s segrevanjem arktične regije,« poroča Laepple. Vendar imajo avtorji za te razlike razlago: ledeni pokrov je debel več kilometrov; zaradi njegove višine na Grenlandijo bolj vplivajo vzorci atmosferske cirkulacije kot na druge dele Arktike. Za zanesljiv opis podnebnih sprememb na Arktiki so potrebne temperaturne časovne vrste na Arktiki z regionalno ločljivostjo, pravi Laepple.

Tilen Kemperle

Novinar