20 zanimivih dejstev s poti k enakopravnosti žensk in moških

Stavkajoča najstnica ter ameriški sufražetki Fola La Follette in Rose Livingston v New Yorku (1913)
Stavkajoča najstnica ter ameriški sufražetki Fola La Follette in Rose Livingston v New Yorku (1913), fotograf George Grantham Bain l Vir: Library of Congress (usplash)

Organizacija združenih narodov je leta 1977 razglasila 8. marec za mednarodni dan žensk. Boj za enakopravnost med spoloma traja že dolgo in tudi danes na veliko področjih življenja velja le na papirju. Ob dnevu žena smo pripravili 20 dejstev iz zgodovine boja za enakopravnost žensk in moških.

  1. Nova Zelandija je bila prva država, ki je uvedla splošno žensko volilno pravico, in sicer leta 1893.
  2. Kot zadnja je volilno pravico uzakonila Savdska Arabija. Leta 2015 so ženske prvič lahko volile in kandidirale.
  3. Prvi slovenski ženski časopis je bil Slovenka s podnaslovom »glasilo slovenskega ženstva«, ki je med letoma 1897 in 1902 izhajal v Trstu.
  4. Nacionalna zveza društev za žensko volilno pravico ustanoviteljice Lydie Becker je bila na prehodu v 20. stoletje največja organizacija v Veliki Britaniji za ženske pravice. Njene članice, ki so delovale na miroljuben način, so se imenovale sufražetke. Kasnejše sufražetke pod vodstvom Emmeline Pankhurst pa so se borile agresivno.
  5. Leta 1898 ustanovljeno Društvo slovenskih učiteljic je bilo pomembno žensko društvo, ki je branilo pravice učiteljic in zagovarjalo njihovo enakopravnost z učitelji.
  6. Leta 1901 je nastalo še Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani. Namenjeno je bilo vsem Slovenkam s ciljem izobrazbe žensk. Veliko vlogo pri njegovem nastanku je imela prva predsednica društva Franja Tavčar, žena pisatelja in politika Ivana Tavčarja.
  7. Franja Tavčar je bila tudi vodja Ženskega telovadnega društva, ki se je leta 1901 osamosvojilo od Ljubljanskega Sokola.
  8. Fizičarka in kemičarka Marie Sklodowska-Curie je leta 1903 kot prva ženska prejela Nobelovo nagrado.
  9. Leta 1906 je na graški univerzi doktorirala prva Slovenka Marija Urbas.
  10. Slovenke so splošno volilno pravico dobile avgusta 1945 v Jugoslaviji, tri leta za moškimi.
  11. Leta 1946 sprejeta Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije je določila popolno enakopravnost žensk z moškimi na vseh področjih.
  12. Ženska volilna pravica je bila uvedena v mednarodno pravo s Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki jo je leta 1948 prejela Generalna skupščina Združenih narodov.
  13. V Cejlonu (današnji Šrilanki) je leta 1960 Sirimavo Bandaranaike postala prva demokratično izvoljena predsednica vlade na svetu.
  14. Rusinja Valentina Tereshkova je leta bila 1963 prva ženska v vesolju.
  15. Jugoslavija je leta 1974 postala ena izmed prvih držav, ki je pravico do umetnega splava zapisala v ustavo.
  16. Prav tako leta 1974 je Isabel Martínez de Perón postala prva ženska z nazivom predsednica države, do leta 1976 je bila načelu Argentine.
  17. V Sloveniji je na podlagi ustave, sprejete leta 1991, določeno, da so vsem zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, tudi volilna pravica je splošna.
  18. Alenka Bratušek je leta 2013 postala prva in do danes edina ženska predsednica vlade Republike Slovenije.
  19. Urška Klakočar Zupančič je maja 2022 postala prva ženska predsednica Državnega zbora Republike Slovenije.
  20. Nataša Pirc Musar je decembra 2022 pričela mandat kot prva ženska na položaju predsednice Republike Slovenije.
Sabina Zorman

Novinar

Prejšnji članekKako je nastal osmi marec, dan žena?
Naslednji članek»Kruh in vrtnice« za ženske že od leta 1908!

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.