Vlada Republike Slovenije se je na 22. dopisni seji seznanilo s poročilom o zdravstvenih zavodih, ki je vključeval tudi resne motnje. Motnje ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema, vlada pa je na podlagi le teh sprejela sklep o ugotovitvi obstoja resnih motenj. Katere resne motnje ogrožajo slovenski zdravstveni sistem?
Vlada je seznanjena z resnimi motnjami v zdravstvu
Vlada RS se je na 22. dopisni seji seznanila s poročilom o finančnem poslovanju javnih zdravstvenih zavodov v obdobju I-VI 2022, s podatki o čakalnih dobah in zmanjšani dostopnosti do zdravstvenih storitev, zato ugotavlja obstoj resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema, in s tem izpolnitev pogojev za določitev programov storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelitev zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje, in določitev obsega sredstev v skladu s četrtim odstavkom 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
5 motenj zdravstva v Sloveniji
Spodaj navedene motnje bodo podlaga, da vlada določi vsebino programa storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredeli zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje in določi obseg sredstev.
- negativno finančno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov,
- dolge čakalne dobe,
- poslabšanje dostopnosti do primarne ravni zdravstvene dejavnost,
- poslabšanje duševnega zdravja prebivalstva,
- padec števila novoodkritih rakavih obolenj kot posledica nalezljive bolezni COVID-19.
Negativno finančno stanje
Ugotovljeno je bilo v 30 javnih zdravstvenih zavodih. Skupen obseg negativnega stanja znaša skoraj 50 milijonov evrov. Za 66 % je nižji presežek prihodkov nad odhodki v primerjavi s preteklim letom. Vlada se je na podlagi navedenega seznanila z negativnim finančnim poslovanjem javnih zdravstvenih zavodov najmanj v skupni vrednosti 20 milijonov evrov.
Dolge čakalne dobe
Na dan 21. julija 2022 je podatek o čakalnih dobih in številu čakajočih znašal skoraj 1.150.000 ljudi. Na prvi pregled naj bi čakalo približno 260 tisoč ljudi, od teh jih je 58 % čakalo nad najdaljšo dopustno čakalno dobo.
Ostale resne motnje
Število zavarovanih oseb, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje in imajo pravico do izbire osebnega zdravnika, dejansko pa nimajo opredeljenega izbranega osebnega zdravnika. Posledično se je dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni v prvi polovici leta 2022 znižala za 33,6 %.
Pandemija nalezljive bolezni COVID-19 je poleg zdravstvene krize povzročila tudi psihološke posledice, ki imajo velik vpliv na duševno zdravje prebivalcev ter hkrati povzročila 30 % padec prijavljenih novih rakavih obolenj v času epidemije.
Urednik portala Student.si
