Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji je do 11. ure glasovalo 27,3 odstotka volilnih upravičencev. Že zgodaj zjutraj so pred nekaterimi volišči nastale vrste, saj so volilci na posameznih lokacijah čakali na glasovanje že od šestih. V ospredju volitev je predvsem vprašanje, ali bo tabor predsednika Aleksandra Vučića ohranil oblast ali pa bo študentskemu gibanju uspelo doseči preboj v parlamentu.
Po oceni opazovalne organizacije Crta je do 10. ure glasovalo 19,8 odstotka volilnih upravičencev. Za primerjavo, na parlamentarnih volitvah leta 2023 je bila udeležba ob isti uri 9,8-odstotna. Crtina ocena ima statistično napako 0,6 odstotne točke v obe smeri.
O visoki jutranji udeležbi poročajo tudi mestne volilne komisije. V Novem Sadu je do 10. ure glasovalo 21,31 odstotka upravičencev, v Nišu pa do 10.30 21,53 odstotka. Po zgodnejši oceni Ipsosa in CeSida, pripravljeni na podlagi 94 odstotkov obdelanega vzorca, je do 9. ure glasovalo 12 odstotkov volilcev.
Vučić proti študentskemu gibanju
Volišča so se odprla ob 7. uri, glasovanje pa bo potekalo do 20. ure. Do takrat velja tudi volilni molk. Pravico do glasovanja ima 6.451.292 ljudi, ki lahko izbirajo med 18 kandidatnimi listami. Za 250 poslanskih sedežev se poteguje 2418 kandidatov, za parlamentarno večino pa bo potrebnih najmanj 126 mandatov.
Prvi kandidat Študentske liste – Študentje zmagujejo Ilija Srdanović je zjutraj glasoval v Novem Sadu, na volišču številka 58 v osnovni šoli Prve vojvođanske brigade. Nosilec liste Aleksandra Vučića – Združena Srbija je medtem na svoje volišče v Novem Beogradu prišel v spremstvu soproge Tamare. Zakonca sta se postavila v vrsto za glasovanje.
Čeprav kampanjo zaznamuje predvsem soočenje z Vučićem, volilci ne odločajo o predsedniku države, temveč o sestavi parlamenta. Od razmerja političnih sil v novi skupščini bo odvisno, kdo bo lahko oblikoval prihodnjo vlado.
Glavni tekmici sta lista Aleksandra Vučića – Združena Srbija, zbrana okoli vladajoče Srbske napredne stranke (SNS), in Študentska lista – Študentje zmagujejo. Ta na glasovnici nastopa pod številko tri, podprl pa jo je tudi del opozicije, ki se je odpovedal samostojnemu nastopu. Druge opozicijske stranke nastopajo s svojimi listami oziroma koalicijami. Med tekmeci so tudi socialisti Ivice Dačića in predstavniki narodnih manjšin.
SNS je na oblasti od leta 2012, tokrat pa se sooča z izzivalcem, ki je politično podporo gradil predvsem zunaj tradicionalnih strankarskih struktur.
Protesti po tragediji v Novem Sadu
Študentska lista je nastala iz protestnega gibanja, ki se je okrepilo po zrušenju nadstreška železniške postaje v Novem Sadu 1. novembra 2024. V tragediji je umrlo 16 ljudi, zahteve po ugotavljanju odgovornosti pa so sprožile množične proteste in blokade fakultet.
Protestniki so opozarjali predvsem na korupcijo in delovanje državnih institucij, sčasoma pa so zahteve razširili tudi na razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Študenti so to zahtevo objavili maja lani, volitve pa so bile po predlogu vlade za razpustitev skupščine razpisane septembra letos.
V zadnjih tednih kampanje so podporniki študentskega gibanja organizirali pogovore z volilci, obiskovali gospodinjstva ter se na zaključni shod v Beograd odpravljali tudi peš in s kolesi. Vučić je medtem obiskoval različne kraje po Srbiji in svoje podpornike nagovarjal na zborovanjih. Oba tabora sta volilce pozivala k čim večji udeležbi.
View this post on Instagram
Opozorila o neenakih volilnih pogojih
Kampanjo so spremljala tudi opozorila o neenakih pogojih za sodelujoče. Opazovalna organizacija Crta je poročala o pritiskih na zaposlene v javnem sektorju, uporabi javnih sredstev za strankarske aktivnosti in izraziti medijski prednosti Vučića. Opozarjala je tudi na domnevne nepravilnosti pri zbiranju in overjanju podpisov podpore kandidatnim listam.
Po ugotovitvah Crte je imel Vučić v prvih enajstih dneh po razpisu volitev 17 neposrednih televizijskih nastopov. Prvi kandidat študentske liste pa od razglasitve liste do takrat ni imel nobenega neposrednega nastopa na televizijah z nacionalnim dosegom.
Republiška volilna komisija bo podatke o poteku glasovanja in udeležbi objavljala ves dan. Po zaprtju volišč bo v ospredju vprašanje, ali bo Vučićev politični tabor ohranil parlamentarno večino ali pa bo študentsko gibanje doseglo dovolj močan rezultat, da bi lahko spremenilo razmerja moči v državi.
Pomembno bo tudi, kakšen rezultat bodo dosegle druge stranke in koalicije ter kakšno vlogo bodo imele pri oblikovanju prihodnje vlade.
Urednik portala Student.si