Borba med Izraelom in Hamasom za geopolitične laike

Flags of Palestine and Israel painted on cracked wall. Palestinian conflict concept. 3D illustration
Foto: Gilnature iz iStock

Palestinska militantno-teroristična organizacija Hamas je v noči na soboto, 7. oktobra izvedla največji napad na Izrael v svoji zgodovini, njeni borci pa so vdrli v izraelske skupnosti in naselja blizu območja Gaze, ubili na stotine prebivalcev in vzeli na desetine talcev.

Kaj je Hamas?

Hamas je palestinska militantna skupina in politična stranka, ki vlada območju Gaze. Prisegla je na uničenje Izraela in ga želi nadomestiti z islamsko državo. Hamas je bil večkrat v vojni z Izraelom, odkar je leta 2007 prevzel oblast v Gazi. Med temi vojnami je izstrelil ali dovolil drugim skupinam kot je libanonska organizacija Hezbolah, da izstrelijo na tisoče raket na Izrael, in izvedel druge smrtonosne napade. Izrael je tudi večkrat napadel Hamas z zračnimi napadi in skupaj z Egiptom od leta 2007 blokira območje Gaze.

Hamas kot celoto oziroma njegovo vojaško krilo med drugim  Izrael, ZDA, Evropska unija in Združeno kraljestvo smatrajo za teroristično organizacijo. Hamas finančno ter z orožjem in usposabljanjem oskrbuje Iran.

Območje Gaze in Palestinska ozemlja

Območje Gaze je 41 km dolgo in 10 km široko ozemlje med Izraelom, Egiptom in Sredozemskim morjem. Tu živi približno 2,3 milijona ljudi in ima eno najvišjih gostot prebivalstva na svetu. Gaza skupaj z Zahodnim bregom tvori Palestinska ozemlja, del načrtovane prihodnje države Palestine. To so bile tudi dežele judovskih kraljestev v Svetem pismu in Judje jih smatrajo za svojo starodavno domovino. Gazo in Zahodni breg deli izraelsko ozemlje.

Aerial view of Left side Anata Palestinian town and Israeli neighbourhood Pisgat zeev
Zračni pogled na palestinsko mesto Anata (levo) in izraelsko sosesko Pisgat zeev. Foto: ronib1979 iz iStock

Izrael nadzoruje zračni prostor nad Gazo in njeno obalo ter omejuje pretok blaga in ljudi prek mejnih prehodov. Podobno Egipt nadzoruje, kdo vstopa in izstopa čez mejo z Gazo. Po podatkih Združenih narodov je okoli 80 % prebivalcev Gaze odvisnih od mednarodne pomoči, približno milijon ljudi pa je odvisnih od dnevne pomoči v hrani.

Izrael je bil leta 1948 razglašen za samostojno državo, tisti, ki Izraelu ne priznavajo pravice do obstoja, pa to deželo še vedno imenujejo Palestina. Palestinci uporabljajo ime Palestina tudi kot krovni izraz za Zahodni breg, Gazo in vzhodni Jeruzalem.

Zakaj je Hamas napadel ravno zdaj?

Čeprav je napad skrajnežev 7. oktobra prišel brez opozorila, se je zgodil v času naraščajočih izraelsko-palestinskih napetosti. Letošnje leto je bilo najbolj smrtonosno v zgodovini za Palestince na Zahodnem bregu, kar bi lahko spodbudilo Hamas za ta izjemno brutalen napad. Hamas je morda tudi želel doseči veliko propagandno zmago proti Izraelu, da bi povečal svojo priljubljenost med Palestinci.

Dejstvo, da je bilo zajetih toliko Izraelcev, je verjetno namenjeno pritisku na Izrael, da osvobodi okoli 4500 Palestincev, zaprtih v izraelskih zaporih.

Obstajajo tudi špekulacije, da je napad orkestriral Iran – največji sovražnik Izraela – čeprav je iranski veleposlanik pri ZN zanikal vpletenost države. Iran in Hamas prav tako odločno nasprotujeta vse večji možnosti za sklenitev zgodovinskega mirovnega sporazuma med Izraelom in Savdsko Arabijo, kar pa bi lahko bilo onemogočeno, če bi izraelski vojaški odgovor na napade izzval široko jezo v arabskem svetu.

Kako na konflikt vpliva Netanjahu?

Benjamin Netanjahu je po pestri politični poti znova osvojil vodstvo Likuda in bil marca 2009 drugič izvoljen za premierja. Uvedel je 10-mesečno zamrznitev gradnje naselbin na Zahodnem bregu brez primere, kar je omogočilo mirovne pogovore s Palestinci, vendar so pogajanja konec leta 2010 propadla.

Čeprav je leta 2009 javno napovedal, da pogojno sprejema palestinsko državo, ki bi lahko soobstajala z Izraelom, je pozneje konkretno zaostril svoje stališče, kar je pripeljalo do konca dialoga med Izraelom in Palestino. Zavedati pa se moramo, da so palestinski napadi in izraelska vojaška posredovanja Izrael večkrat pripeljali do spopadov na območju Gaze pred in po vrnitvi Netanjahuja na položaj leta 2009.

Zaspani izraelski obveščevalci

Izrael ima verjetno najbolj obsežne in dobro financirane obveščevalne službe na Bližnjem vzhodu, z obveščevalci in agenti znotraj palestinskih militantnih skupin, pa tudi v Libanonu, Siriji in drugod. S skupnimi prizadevanji Shin Bete, izraelske notranje obveščevalne službe, Mossada, njegove zunanje vohunske agencije in vseh sredstev izraelskih obrambnih sil je prav osupljivo, da tega napada nihče ni predvidel.

Na terenu, ob mejni ograji med Gazo in Izraelom, so kamere, senzorji gibanja in redne vojaške patrulje. Ograja z bodečo žico naj bi bila pametna ovira, namenjena preprečevanju točno takšne infiltracije, kot se je zgodila v tem napadu. A militanti Hamasa so se skoznjo vendarle prebili z buldožerji in eksplozivnimi sredstvi ter v Izrael vstopali z morja in z jadralnimi padali.

Druga Jomkipurska vojna

Pred skoraj natanko 50 leti je bil Izrael ujet v presenetljivem napadu Egipta in Sirije na judovski praznik jom kipur. Tako torej ne preseneča dejstvo, da se med tema napadoma vlečejo vzporednice – dva nepredvidena, hitra napada ob zaključku verskega praznika.

Takrat je Arabska koalicija znatno napredovala, preden jo je Izraelu uspelo odbiti. Življenje je izgubilo 2656 izraelskih vojakov in več tisoč jih je bilo ranjenih. Okoli 18.000 jih je bilo ubitih in več deset tisoč ranjenih na arabski strani.

Dejstvo, da je bil Izrael ujet nepripravljen in utrpel toliko žrtev, je močno vplivalo na izraelsko miselnost in politiko. Izrael je začel intenzivno povečevati svojo vojaško pripravljenost, da se kaj takega ne bi ponovilo.

Kaj sledi?

Poveljnik skrajnežev Hamasa Mohammed Deif je Palestince in druge Arabce pozval, naj se pridružijo tej operaciji za »odpravo izraelske okupacije«. Izrael nedvomno ve za obstoj možnosti za vojno, ki bi se lahko začela na več frontah.

Najslabši možni scenarij je, da bi v konflikt vstopila močna libanonska militantna skupina Hezbolah. V nedeljo zjutraj je Hezbolah izstrelila številne rakete in granate na severni Izrael, toda žrtev k sreči ni bilo. Izraelsko vodstvo je odredilo vpoklic 300.000 rezervistov, kar skupaj z obsežnimi zračnimi napadi na Gazo nakazuje na kopensko invazijo na to območje.

Konflikt, ki je Putinu pisan na kožo

Ob porastu nasilja na Bližnjem vzhodu se vse bolj zdi, da ima največjo korist od tega prav Putin. Moskva seveda računa na to, da bodo dramatični naslovi iz Izraela preusmerili pozornost zahoda in predvsem Združenih držav od vojne v Ukrajini.

Toda tu gre za več kot le spremembo trenda novic. Ruske oblasti tudi upajo, da bo zaradi razmer na Bližnjem vzhodu del zahodne dobave orožja Ukrajini preusmerjen v Izrael. »Verjamem, da bo ta kriza neposredno vplivala na potek posebne vojaške operacije [v Ukrajini],« je ruski diplomat Konstantin Gavrilov povedal za prokremeljski časnik Izvestia.

Rusija tudi poskuša okrepiti svojo vlogo na Bližnjem vzhodu tako, da se predstavlja kot potencialna mirovnica. Spomnimo, da je v tej vlogi je bila že prej in se je pridružila preteklim mednarodnim prizadevanjem za končanje konflikta v regiji.

Moskva se že dolgo zanima za Bližnji vzhod, pri čemer je Sovjetska zveza zavzela proarabsko stališče, medtem ko je Izrael spletel tesne vezi z ZDA. Dolga leta je bil državno sponzoriran antisemitizem značilnost sovjetskega življenja. Po razpadu Sovjetske zveze pa so se odnosi Rusije z Izraelom sicer izboljšali, deloma zaradi prihoda več kot milijona Judov v Izrael iz nekdanjih sovjetskih republik.

Flags of Palestine and Israel painted on cracked wall. Palestinian conflict concept. 3D illustration
Foto: Gilnature iz iStock

Junior novinar

Prejšnji članekKomentar: Biti del amorfne gmote in zreti v Schellenburg
Naslednji članekAzijski sloni pokazali izjemne sposobnosti in inteligenco
Jurij Lepen

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.