Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino se je znova odzvalo na spletno platformo Povey, na kateri so že objavljeni profili učiteljev slovenskih šol, napovedana pa je tudi možnost njihovega anonimnega ocenjevanja. Opozorilo je na nevarnost osebnih obračunavanj in vprašljivo obdelavo osebnih podatkov ter napovedalo, da bo od upravljavca zahtevalo dodatna pojasnila. Za presojo zakonitosti delovanja platforme bo zaprosilo tudi Informacijskega pooblaščenca.
Polemika o platformi Povey se je zaostrila v zadnjih dneh, saj njena napovedana funkcionalnost odpira vprašanje, ali lahko anonimno ocenjevanje učiteljev prispeva k izboljšanju kakovosti pouka ali pa bi lahko postalo orodje za diskreditacijo posameznih pedagoških delavcev.
Na ministrstvu poudarjajo, da povratne informacije učencev in dijakov lahko pomembno prispevajo k izboljševanju pouka, vendar morajo biti pridobljene in obravnavane odgovorno, strokovno ter ob spoštovanju dostojanstva vseh vključenih.
»Učiteljeva avtoriteta in dostojanstvo nista predmet spletnega glasovanja,« so poudarili in dodali, da je treba varovati temelje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa.
Ministrstvo zahteva pojasnila o osebnih podatkih
Eden ključnih pomislekov ministrstva je zbiranje in javna objava osebnih podatkov učiteljev. Na platformi so namreč objavljeni profili pedagoških delavcev, ministrstvo pa opozarja, da javna dostopnost posameznih podatkov še ne pomeni, da jih je dovoljeno brez ustrezne pravne podlage zbirati, povezovati in uporabljati za druge namene.
Od upravljavca platforme bodo zato zahtevali pojasnila o pravni podlagi za obdelavo osebnih podatkov učiteljev, izvoru podatkov, metodologiji predvidenega ocenjevanja in ukrepih za preprečevanje morebitnih zlorab.
Obenem bodo Informacijskemu pooblaščencu posredovali pobudo za presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov.
Pri tem je pomembno razlikovati med javno dostopnostjo podatkov in pravico do njihove nadaljnje uporabe. Ime učitelja in podatek o šoli, na kateri poučuje, sta lahko objavljena na uradni spletni strani ustanove, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da je njuno zbiranje v obsežno zbirko za drug namen samodejno zakonito.
Sviz opozarja na poklicno dostojanstvo učiteljev
Do platforme je kritičen tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki opozarja na tveganja anonimnega ocenjevanja pedagoških delavcev. Med drugim izpostavlja možnost, da bi učitelje ocenjevali tudi posamezniki, ki njihovega pouka sploh niso obiskovali.
Sindikat je izrazil pomisleke glede varstva osebnih podatkov, poklicnega dostojanstva, prihodnosti učiteljskega poklica in dolgoročnih zaposlitvenih možnosti pedagoških delavcev. Po njegovih navedbah naj bi zbirka obsegala več kot 44.000 profilov učiteljev in profesorjev iz skoraj 800 izobraževalnih ustanov v Sloveniji.
V razpravi se tako prepletata dve vprašanji: kako zagotoviti kakovostno povratno informacijo o pouku in kako preprečiti, da bi javno ocenjevanje posameznikov vodilo v neutemeljene obtožbe, osebne napade ali škodo za njihov poklicni ugled.
Ustanovitelj: Namen je izboljšati kakovost poučevanja
Ustanovitelj platforme Matej Kolšek je očitke zavrnil in poudaril, da namen projekta ni javno obračunavanje z učitelji, temveč povezovanje učencev, staršev in učiteljev ter ustvarjanje prostora za izmenjavo mnenj o kakovosti pouka.
Po njegovem prepričanju spoštovanje učiteljskega dela in možnost, da učenci iskreno izrazijo svoje izkušnje, nista v nasprotju. Konstruktivna povratna informacija bi lahko koristila tako učiteljem kot učencem, če bi bila zbrana odgovorno in zaščitena pred zlorabami.
Kolšek je kritiziral tudi odziv ministrstva, saj meni, da to ne razlikuje dovolj jasno med nedopustnimi osebnimi napadi in legitimnim izražanjem mnenj o kakovosti poučevanja. Povedal je še, da se projekt sooča s pritiski in grožnjami, ter napovedal, da bo počakal na mnenje Informacijskega pooblaščenca.
Njegovo stališče tako izpostavlja drugo plat razprave: možnost, da bi digitalna orodja omogočila bolj neposredno izražanje izkušenj učencev in dijakov, ki sicer nimajo vedno ustreznega kanala za podajanje povratnih informacij.
O zakonitosti bo presojal Informacijski pooblaščenec
Zaradi platforme je Informacijski pooblaščenec prejel več prijav. Napovedal je preverjanje skladnosti delovanja storitve s pravili varstva osebnih podatkov v okviru inšpekcijskega nadzora.
V ospredju so vprašanja, na kakšni pravni podlagi upravljavec obdeluje podatke, kako o tem obvešča posameznike, kako varuje podatke in kako jim omogoča uveljavljanje pravic, med drugim pravice do popravka ali izbrisa, kadar so za to izpolnjeni pogoji.
To pomeni, da samo dejstvo, da so podatki o učiteljih že objavljeni drugje, še ne odgovori na vsa pravna vprašanja o njihovem prenosu v novo zbirko in uporabi za javno ocenjevanje. Končno presojo bo treba opreti na konkretne okoliščine delovanja platforme in veljavna pravila varstva osebnih podatkov.
Kje je meja med povratno informacijo in javnim ocenjevanjem?
Primer Povey odpira širše vprašanje o uporabi spletnih platform v šolstvu. Učenci in dijaki imajo lahko pomembne izkušnje s poukom, njihov pogled pa je lahko koristen pri izboljševanju pedagoškega procesa. Vendar anonimno ocenjevanje posameznih učiteljev ni nujno enakovredno strokovni presoji njihovega dela.
Ključni bodo zato način zbiranja ocen, preverjanje njihove verodostojnosti, zaščita pred zlorabami, transparentnost metodologije in možnost, da se učitelj na navedbe odzove. Brez ustreznih varovalk lahko takšna platforma hitro postane prostor za širjenje nepreverjenih trditev, medtem ko bi premišljeno zasnovan sistem povratnih informacij lahko prispeval k razumevanju izkušenj učencev.
Za zdaj ostaja odprto, kako bo platforma Povey delovala v praksi in ali bo njeno delovanje prestalo presojo pristojnega nadzornega organa. Razplet bo pomemben tudi za širšo razpravo o tem, kako v digitalnem okolju uskladiti pravico do izražanja mnenja, kakovost izobraževanja in varstvo dostojanstva ter osebnih podatkov učiteljev.
Urednik portala Student.si