V prenovljenem Narodnem domu v Novem mestu je potekala slavnostna akademija ob ustanovitvi Univerze v Novem mestu, četrte javne univerze v Sloveniji. Dogodek je zaznamoval pomemben mejnik za jugovzhodno Slovenijo, ki je na novo javno visokošolsko in raziskovalno središče čakala več desetletij.
Slavnostne akademije so se udeležili predstavniki države, lokalne skupnosti in akademskega okolja. Predsednik vlade Janez Janša je uvodoma izpostavil, da se je v okviru dosedanjih vladnih obiskov regije udeležil številnih pomembnih dogodkov, vendar ima ustanovitev javne univerze za prihodnost jugovzhodne Slovenije prav poseben pomen. Po njegovih besedah gre za dogodek, katerega posledice bodo segale daleč onkraj samega začetka delovanja nove ustanove.
»Odkar se je začela graditi moderna civilizacija, je dejstvo, da je suverenost človeka v znanju. Znanje in formalno priznanje tega znanja, se pravi izobrazba, sta že stoletja največji izenačevalec v življenju,« je poudaril predsednik vlade.
Umetna inteligenca lahko povečuje razlike med ljudmi
Predsednik vlade je v govoru posebno pozornost namenil tudi izzivom sodobnega časa, predvsem hitremu razvoju umetne inteligence. Ta po njegovih besedah ne prinaša nujno enakih možnosti za vse, kot jih je v določenih pogledih prinesel širši dostop do znanja in interneta. Nasprotno, umetna inteligenca lahko obstoječe razlike med posamezniki in okolji še povečuje, saj največ koristi pogosto prinaša tistim, ki že imajo ustrezno znanje, izkušnje in sredstva za njeno učinkovito uporabo.
»To je orodje, ki ni izenačevalec. To je orodje, ki krepi tistega, ki je že močan,« je dejal in poudaril, da je zato ustanavljanje univerz, raziskovalnih središč in drugih institucij znanja še toliko pomembnejše.
Prav v času velikih tehnoloških sprememb se namreč kaže, kako pomembno je imeti okolje, ki ne omogoča zgolj dostopa do novih orodij, temveč posameznike usposablja za njihovo razumevanje, kritično presojo in odgovorno uporabo. Univerza lahko pri tem odigra pomembno vlogo, saj povezuje različna področja znanja, spodbuja raziskovanje in ustvarja prostor za razvoj kompetenc, ki jih bodo potrebovali tako posamezniki kot gospodarstvo.
Vprašanje prihodnosti zato ni le, kako hitro bodo ljudje in podjetja sprejemali nove tehnologije, temveč tudi, kdo jih bo znal razumeti, razvijati in uporabljati v svojo korist. Ustanovitev nove javne univerze je predsednik vlade predstavil kot pomemben korak pri zagotavljanju takšnih priložnosti tudi v jugovzhodni Sloveniji.
Gospodarsko uspešna regija, ki potrebuje več visokošolsko izobraženih kadrov
Jugovzhodna Slovenija po številnih razvojnih kazalnikih izstopa v slovenskem prostoru. Predsednik vlade je izpostavil njeno gospodarsko razvitost, visoka vlaganja v raziskave in razvoj ter pozitivne demografske kazalnike. Regija ima močno gospodarsko okolje in podjetja, ki so se uveljavila tudi na mednarodnih trgih. Toda prav ob tem se kaže razvojni izziv, ki ga bo nova univerza lahko pomagala nasloviti.
Kljub gospodarski uspešnosti namreč jugovzhodna Slovenija po deležu prebivalcev z višjo izobrazbo zaostaja za slovenskim povprečjem. To pomeni, da gospodarska moč regije še ne odraža v celoti njenega potenciala na področju visokošolskega izobraževanja. Za nadaljnji razvoj bo zato pomembno, da mladi dobijo več možnosti za študij v domačem okolju, hkrati pa da regija postane privlačnejša tudi za študente in strokovnjake od drugod.
»Regija, ki ima izjemne razvojne potenciale, s to univerzo dobiva nekaj, kar bo te potenciale bistveno okrepilo,« je poudaril predsednik vlade.
Univerza lahko tako predstavlja pomembno povezavo med že razvitim gospodarstvom in prihodnjimi generacijami strokovnjakov. Njena vloga ne bo omejena zgolj na izvajanje študijskih programov, temveč tudi na razvoj raziskovalne dejavnosti, prenos znanja v gospodarstvo in ustvarjanje novih priložnosti za sodelovanje med podjetji, raziskovalci in študenti.
Predsednik vlade je ob tem izpostavil tudi širši pomen Novega mesta kot izobraževalnega in razvojnega središča. Njegov vpliv namreč presega meje jugovzhodne statistične regije, saj lahko povezuje tudi sosednja območja Slovenije. Nova univerza tako ni namenjena zgolj prebivalcem Novega mesta in Dolenjske, temveč lahko postane pomembna visokošolska točka za širši prostor.
Novomeška občina bo brezplačno prenesla nepremičnine državi: Razlog je razvoj šolstva
Za javno univerzo so si prizadevali več desetletij
Ustanovitev Univerze v Novem mestu je rezultat dolgoletnih prizadevanj lokalne skupnosti, akademskega okolja in gospodarstva. Ideja o javni univerzi v Novem mestu ni nova, saj so se zanjo različni deležniki zavzemali že več desetletij. Na poti do njene uresničitve je bilo potrebnih več pomembnih korakov, od političnih odločitev in strokovnih priprav do sodelovanja različnih institucij.
Pomemben premik se je zgodil avgusta 2021, ko je vlada pod vodstvom Janeza Janše sprejela namero o ustanovitvi javne univerze v Novem mestu in predvidela oblikovanje delovne skupine za pripravo akreditacijske vloge. Aktivnosti so se nadaljevale leta 2022, ko je delovna skupina, imenovana v času ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Simone Kustec, pripravljala strokovne podlage za ustanovitev univerze.
Po nadaljnjih prizadevanjih lokalne skupnosti, akademskega in gospodarskega okolja je bilo junija 2025 podpisano pismo o nameri za ustanovitev javne univerze. Naslednji pomemben mejnik je bil dosežen februarja 2026, ko je Državni zbor sprejel odlok o njeni ustanovitvi. S tem je bila vzpostavljena pravna podlaga za delovanje nove javne univerze.
Predsednik vlade je ob tej priložnosti posebej poudaril, da takšni projekti nikoli niso samoumevni in da za njihovo uresničitev potrebujejo predvsem ljudi, ki so pripravljeni vztrajati tudi takrat, ko se cilj zdi oddaljen.
»Nič se ne zgodi brez ljudi in tisti, ki ste za to zaslužni, si seveda zaslužite posebno priznanje. Ker stvari niso samoumevne,« je dejal.
Ob tem je spomnil tudi na zgodovinske okoliščine nastajanja prve univerze v Sloveniji, Univerze v Ljubljani. Po njegovih besedah je za pomembne razvojne premike bistveno, da posamezniki in skupnosti prepoznajo pravi trenutek ter se odločijo za korake, ki lahko dolgoročno spremenijo prihodnost okolja.
»Pomembno je, kako se prepozna trenutek, ko je treba kaj narediti. Pomembno je, ko se prepozna zahteve časa, in vi ste to naredili. Iskrene čestitke,« je dejal.
Ob zaključku je izrazil prepričanje, da bo univerza v prihodnjih letih rasla, pridobivala nove fakultete in študente ter pomembno prispevala k nadaljnjemu dvigu kakovosti življenja in razvojne uspešnosti jugovzhodne Slovenije.
Rektor: Univerza mora biti prostor svobodnega dialoga in kritičnega mišljenja
Pomemben del slavnostne akademije je bil namenjen tudi poslanstvu nove univerze. Rektor Univerze v Novem mestu Matej Makarovič je v svojem govoru izpostavil, da univerza ne sme biti zgolj ustanova, ki mladim zagotavlja formalno izobrazbo, temveč mora ustvarjati prostor, v katerem se lahko svobodno soočajo različna mnenja, razvijajo argumenti in preverjajo tudi prepričanja, ki so v družbi že dolgo uveljavljena.
Po njegovih besedah mora biti univerzitetno okolje prostor, v katerem se nihče ne bo bal izraziti svojega stališča, tudi kadar se drugi z njim ne strinjajo. Prav takšno okolje je namreč temelj akademske svobode in odprtega dialoga.
»V univerzitetnem okolju boste vsi varni in spoštovani in nihče vas ne bo utišal zaradi argumentov, s katerimi se drugi morda ne strinjajo. In prav v tem je odlika odprtega, argumentiranega dialoga, ki ga mora univerza vedno znova negovati,« je v svojem govoru povedal rektor Univerze v Novem mestu Matej Makarovič.
Ob tem je izpostavil tudi spodbujanje kritičnega in refleksivnega razmišljanja, ki ga je označil za eno ključnih nalog univerzitetnega izobraževanja. Kritično mišljenje namreč po njegovih besedah ne pomeni zgolj nasprotovanja idejam, s katerimi se ne strinjamo, ali iskanja napak v stališčih drugih. Njegovo bistvo je tudi v pripravljenosti, da posameznik preveri lastna prepričanja in se vpraša, ali so res utemeljena.
»Kritičnost v nasprotju z upoštevanjem prepričanj ni to, da preprosto zavračamo ideje, s katerimi se ne strinjamo. Kritičnost na primer ni to, da opozicija kritizira koalicijo, levičarji desničarje, da ateisti kritizirajo kristjane ali pa kristjani muslimane. Kritičnost je sposobnost, da znamo postaviti pod vprašaj prepričanja, ki prevladujejo v naših nazorskih skupinah, v naših okoljih, kjer so takšna prepričanja globoko zakoreninjena.«
Takšna sposobnost je še posebej pomembna v času, ko se javni prostor pogosto spreminja v prostor nasprotovanj, v katerem posamezniki predvsem branijo svoja stališča in zavračajo drugačna mnenja. Univerza pa bi morala po Makarovičevih besedah delovati drugače: ne kot okolje, v katerem je pomembno, kdo ima zadnjo besedo, temveč kot prostor, kjer se vrednost argumenta meri po njegovi utemeljenosti.
Rektor je opozoril, da visoka inteligenca sama po sebi še ne zagotavlja pravilnega razmišljanja ali odpornosti proti nevarnim idejam. Posameznik je lahko zelo inteligenten, pa kljub temu vztraja pri napačnih, skrajnih ali škodljivih prepričanjih, če jih nikoli ne postavi pod vprašaj.
»Iz zgodovine in družboslovnih znanosti vemo, da niti izjemna inteligenca ne prepreči posameznikom, da bi zagovarjali tudi skrajna, nevarna in zgrešena prepričanja. Zato ni dovolj, da univerza spodbuja kritično mišljenje, ampak mora spodbujati tudi kritičnost do lastnih stališč,« je dodal rektor.
Na univerzi se ne bo sramotno motiti
Makarovič je nadaljeval, da se takšna akademska drža ne more razviti brez stalnega dialoga in svobodnega soočanja z različnimi pogledi. Pri tem ni pomembno, kdo je najglasnejši, kdo se zna najbolje izražati ali kdo najbolj samozavestno zagovarja svoje stališče. Pomembno je, ali je posameznik pripravljen prisluhniti argumentom drugih in po potrebi spremeniti svoje mnenje.
To je po njegovih besedah ena pomembnejših razlik med resničnim kritičnim mišljenjem in zgolj tekmovanjem v zagovarjanju lastnih prepričanj. Univerza mora študente pripravljati na okolje, v katerem bodo znali argumentirano razpravljati, sprejemati kritiko in priznati, kadar se motijo.
»Takšna drža se najbolje neguje in vzdržuje skozi dialog, skozi stalno, svobodno soočanje s kritiko in argumenti. Pri tem ne gre za tekmo, v kateri zmaga tisti, ki je najglasnejši, retorično najspretnejši, ki najbolj samozavestno vztraja v svojem stališču. Gre za to, da znamo ljudi pripraviti na soočanje z argumenti, pri katerem se ni sramotno motiti. Če je kaj sramotno, je to, da na koncu vztrajamo pri svojem stališču takrat, ko nam zmanjka argumentov,« pa je še dodal v nabito polnem Narodnem domu v Novem mestu.
S tem je rektor predstavil tudi širše razumevanje vloge univerze v družbi. Njena naloga ni le prenašanje že obstoječega znanja, temveč tudi spodbujanje samostojnega mišljenja, raziskovanja in pripravljenosti na spremembe. V času, ko so informacije dostopne hitreje kot kadar koli prej, postaja sposobnost njihove presoje še pomembnejša. Univerza mora zato poleg strokovnega znanja razvijati tudi sposobnost razumevanja širšega konteksta, prepoznavanja zgrešenih argumentov in soočanja z drugačnimi pogledi.
Macedoni: Ustanovitev univerze je za Novo mesto zgodovinski mejnik
Poseben pomen ustanovitve nove javne univerze za lokalno okolje je v svojem govoru izpostavil tudi novomeški župan Gregor Macedoni. Poudaril je, da gre za uresničitev dolgoletnih prizadevanj, ki ima tako simbolno kot tudi zelo konkretno razvojno vrednost. Nova univerza po njegovih besedah odpira novo poglavje v razvoju mesta in širše regije.
»Ustanovitev četrte javne univerze ima za Novo mesto izjemen pomen, tako na simbolni ravni kot tudi z vidika prihodnjih razvojnih perspektiv. V Novem mestu smo si za to prizadevali vrsto let,« je v svojem govoru povedal novomeški župan Gregor Macedoni.
Ob tem je poudaril, da je uspeh rezultat vztrajnosti in sodelovanja različnih delov skupnosti. Ustanovitev javne univerze je namreč povezana z dolgoletnim razvojem visokošolskega prostora v Novem mestu, prizadevanji lokalnih institucij ter željo, da bi mesto pridobilo močnejšo vlogo na področju znanja in raziskovanja.
»Z njeno uresničitvijo dokazujemo, da Dolenjci cenimo svojo bogato dediščino, temelje znanosti in znamo uresničevati vizijo prihodnosti, ki gradi na povezani skupnosti ter vrednotah dela, znanja in sodelovanja,« je dodal.
Za Novo mesto je univerza pomembna tudi zato, ker lahko okrepi povezavo med izobraževanjem, gospodarstvom in lokalnim okoljem. Mesto se je v preteklih desetletjih uveljavilo kot eno najpomembnejših slovenskih gospodarskih središč, zdaj pa želi svojo razvojno vlogo še razširiti. Pri tem bo ključno, da bo univerza znala izkoristiti obstoječe prednosti regije in jih povezati z novimi raziskovalnimi ter izobraževalnimi priložnostmi.
Univerzitetni kampus in kakovostni študijski programi kot naslednji izziv
Župan je ob tem opozoril, da ustanovitev univerze sama po sebi še ne pomeni konca dela. Pred novo ustanovo je pomembna naloga, da si zagotovi kakovostne študijske programe, privabi študente in raziskovalce ter se uveljavi v širšem visokošolskem prostoru. Pri tem bo pomembna tudi vzpostavitev univerzitetnega kampusa, ki bo omogočal povezovanje različnih dejavnosti in ustvarjal ustrezno okolje za študij, raziskovanje ter sodelovanje.
»Z zastavitvijo jasnih smernic in načrtov za vzpostavitev univerzitetnega kampusa Novo mesto stopa v novo razvojno obdobje. Ob tem se zavedam, da bo univerza, tako kot vse druge organizacije, v konkurenčni tekmi uspešna le, kolikor bo mladim uspela ponuditi privlačne in kakovostne ter raziskovalno in tržno uspešne programe.«
Prav kakovost programov bo ena najpomembnejših nalog v prihodnjih letih. Univerza bo morala mladim ponuditi študij, ki bo ustrezal njihovim interesom in potrebam sodobnega gospodarstva, hkrati pa zagotavljal dovolj široko znanje, raziskovalno podlago in možnosti za nadaljnji razvoj. Pri tem bo pomembno tudi, da se ne bo zaprla zgolj v lokalno okolje, temveč se bo povezovala z drugimi univerzami, raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom.
Macedoni je izpostavil, da ima Novo mesto pri tem pomembno izhodišče. Gospodarska moč regije namreč predstavlja dobro podlago za razvoj raziskovalne dejavnosti in sodelovanje med visokošolskimi ustanovami ter podjetji. Toda za ohranjanje konkurenčnosti bo treba obstoječe prednosti nadgraditi z novim znanjem in raziskavami.
»Novo mesto in Dolenjska danes sodita med gospodarsko najuspešnejša mesta oziroma regije v Sloveniji. To je v veliki meri posledica dejstva, da so naši predhodniki gospodarstvo Novega mesta postavili na evropski in svetovni trg ambiciozno ter z veliko mero znanja, vizije in odgovornosti,« je izpostavil.
Univerza kot povezava med raziskovanjem in gospodarstvom
Po županovih besedah je eno ključnih vprašanj prihodnjega razvoja Novega mesta, kako zagotoviti, da bo gospodarstvo tudi v prihodnje ostalo uspešno in konkurenčno. Odgovor vidi predvsem v razvoju raziskovalnih in visokošolskih institucij, ki bodo omogočale ustvarjanje novega znanja ter njegov prenos na prihodnje generacije.
»Na področju razvoja raziskovalne dejavnosti v Novem mestu se postavlja vprašanje, zakaj je tako pomembno, da ima Novo mesto javno univerzo. Če želimo zagotoviti uspešno poslovanje gospodarstva tudi v prihodnosti, je odgovor v vzpostavitvi novih raziskovalnih in visokošolskih institucij, ki bodo nosilci raziskovanja in prenosa razvojnih kompetenc na nove generacije.«
Univerza bo tako lahko predstavljala pomembno razvojno infrastrukturo za regijo. S povezovanjem raziskovalcev, študentov in gospodarstva lahko pomaga pri razvoju novih rešitev, prenosu tehnologij in ustvarjanju kompetenc, ki jih bodo podjetja potrebovala v prihodnosti. Takšno sodelovanje je še posebej pomembno v regiji, katere gospodarska uspešnost temelji tudi na znanju, inovacijah in sposobnosti nastopanja na mednarodnih trgih.
Ob tem bo pomembno, da univerza ne bo delovala zgolj kot prostor za pridobivanje formalne izobrazbe, temveč bo postala aktivna udeleženka širšega razvojnega okolja. Raziskovalna dejavnost, sodelovanje z gospodarstvom in povezovanje različnih strok lahko namreč ustvarijo dodatne priložnosti, ki jih posamezne institucije same težje zagotovijo.
Macedoni je poudaril, da mora biti nova univerza usmerjena tudi navzven. Njena ambicija ne sme biti omejena na privabljanje študentov iz neposredne okolice, temveč mora postati privlačna za širši mednarodni prostor.
»Univerza mora biti sposobna pritegniti študente iz širše srednjeevropske regije in tudi z drugih kontinentov. Pomembno je okolje, ki ga ustvarjajo tovrstne institucije in ki omogoča povezovanje različnih področij znanja.«
Urednik portala Student.si