Napoved ministra za vzgojo, izobraževanje in mladino dr. Boruta Rončevića o celoviti reformi slovenskega šolstva naj bi v veliki meri temeljila na raziskavi PISA 2025. Rezultati slednje so pri vseh treh temeljnih področjih – bralni, matematični in naravoslovni pismenosti – pokazali izrazit padec dosežkov slovenskih 15-letnikov.
Rončević je rezultate označil kot opozorilo, ob tem pa napovedal spremembe, ki posegajo praktično v vse dele izobraževalnega sistema: od učnih načrtov, ocenjevanja in osnovne šole do položaja učiteljev, poklicnega izobraževanja ter institucij, ki skrbijo za razvoj šolstva.
Toda kaj pravzaprav kaže PISA 2025? In katere konkretne ugotovitve lahko najdemo v podatkih, na katere se minister opira?
Slovenija je pri vseh treh ključnih področjih nazadovala
Raziskava PISA meri znanje 15-letnikov na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 7366 dijakinj in dijakov oziroma učenk in učencev iz 319 srednješolskih izobraževalnih programov, 60 osnovnih šol in dveh ustanov za izobraževanje odraslih.
Pri naravoslovni pismenosti so slovenski učenci dosegli 484 točk, kar je 16 točk manj kot leta 2022 in kar 29 točk manj kot leta 2015, ko je bilo naravoslovje prav tako osrednje področje raziskave. Gre za najnižji slovenski rezultat od vključitve v PISO leta 2006.
Pri matematiki je Slovenija dosegla 460 točk. To je 25 točk manj kot leta 2022 in prav tako najnižji rezultat od leta 2006. Še pomembneje: Slovenija se je pri matematiki prvič znašla pod povprečjem držav OECD.
Še slabša je slika pri branju. Slovenski 15-letniki so dosegli 445 točk, kar je 24 točk manj kot leta 2022 in kar 50 točk manj kot leta 2018, ko je bila bralna pismenost nazadnje osrednje področje raziskave. Tudi to je najnižji rezultat, odkar Slovenija sodeluje v PISI.
Prav kombinacija teh treh rezultatov naj bi bila eden ključnih razlogov, zakaj Rončević govori o sistemskem problemu in ne zgolj o posameznem slabšem letu.
Pri matematiki je Slovenija prvič pod povprečjem OECD
Posebej izstopa matematika. Leta 2022, ko je bila matematika osrednje področje PISE, so slovenski 15-letniki dosegli povprečno 485 točk. Tri leta pozneje je rezultat padel na 460.
Še pomembnejši je podatek o osnovni ravni znanja. Vsaj temeljno raven matematične pismenosti dosega 65 odstotkov slovenskih učencev, kar je deset odstotnih točk manj kot leta 2022. To pomeni, da približno tretjina 15-letnikov ne dosega niti druge, temeljne ravni matematične pismenosti.
Na drugi strani je najvišji ravni znanja, peto in šesto, doseglo šest odstotkov slovenskih učencev. V državah OECD je takšnih učencev osem odstotkov.
Minister med predlogi reforme izpostavlja potrebo po jasnejših standardih znanja, vendar tudi po znanjih, ki jih bodo mladi potrebovali v prihodnosti. Od računalništva in programiranja do algoritmičnega mišljenja, umetne inteligence in finančne pismenosti.
Pri tem PISA sicer ne meri neposredno uspešnosti posameznega učnega načrta. Rezultati pa kažejo, da je treba vprašanje, kaj učenci dejansko znajo in zmorejo uporabiti, postaviti precej bolj v ospredje.
Največji padec je pri branju
Če je matematični rezultat za ministra pomemben alarm, je bralna pismenost še izrazitejša težava. Slovenski rezultat 445 točk je za 24 točk nižji kot leta 2022 in za kar 50 točk nižji kot leta 2018. Temeljno drugo raven bralne pismenosti dosega le 64 odstotkov slovenskih 15-letnikov. Leta 2022 jih je bilo 74 odstotkov.
Na najvišjih ravneh bralne pismenosti je slika še bolj zaskrbljujoča. Peto in šesto raven dosega zgolj tri odstotke slovenskih učencev, medtem ko je povprečje OECD pri šestih odstotkih.
Minister je napovedal spremembe že v prvem triletju osnovne šole. Njegova ocena je, da otrok ne more uspešno napredovati pri drugih predmetih, če nima dovolj trdnih temeljev pri branju.
V svojem govoru je zato dejal: »Prvo triletje ne sme biti triletna čakalnica za temeljno pismenost. Otrok se mora najprej naučiti brati, da se lahko nato uči z branjem.« To je ena najbolj neposrednih povezav med rezultati PISE in napovedano reformo.
Tudi naravoslovje je padlo na najnižjo raven
Naravoslovje je bilo v raziskavi PISA 2025 osrednje področje merjenja, zato je mogoče slovenski rezultat primerjati z več prejšnjimi cikli. Rezultat 484 točk je najnižji doslej.
Leta 2015 je Slovenija dosegla 513 točk, leta 2022 pa 500. V desetih letih je torej rezultat padel za 29 točk. Ob tem je zanimiv še podatek, da je 76 odstotkov slovenskih 15-letnikov doseglo vsaj temeljno drugo raven naravoslovne pismenosti. Leta 2022 je bilo takšnih 82 odstotkov. Slovenija se je pri naravoslovju sicer prvič uvrstila v povprečje držav OECD, vendar predvsem zato, ker so se rezultati znižali tudi na ravni OECD.
PISA pri tem opozarja še na nekaj drugega: slovenski učenci poročajo o podpovprečnem veselju do naravoslovja, vedoželjnosti in vztrajnosti pri učenju. Podpovprečno zaznavajo tudi podporo učiteljev naravoslovja in družine.
Rončevićev poudarek na vztrajnosti se opira na rezultate raziskav
PISA in eden od bolj izrazitih poudarkov ministrovega govora – delovna etika – se tu srečata. Rončević je napovedal, da želi v šolo vrniti več vztrajnosti, dela in osebne odgovornosti: »Trud ni kazen. Trud je pot do znanja, samozavesti in samostojnosti.«
Pri tem rezultati PISE ne dokazujejo, da so za padec rezultatov odgovorni manjši trud, manjša delovna etika ali spremembe vzgojnih pristopov. Tega iz raziskave ni mogoče neposredno sklepati. PISA pa kaže, da slovenski učenci pri naravoslovju poročajo o podpovprečni vztrajnosti pri učenju. To je eden od podatkov, ki ga je mogoče razumeti kot opozorilo, da vprašanje motivacije, odnosa do učenja in podpore učencem ne sme ostati ob strani.
Tudi nacionalna koordinatorka raziskave dr. Klaudija Šterman Ivančič je izpostavila potrebo po učnem okolju, ki spodbuja vedoželjnost, vztrajnost in občutek podpore s strani učiteljev.
Velike razlike med dekleti in fanti
PISA 2025 pokaže tudi izrazite razlike med spoloma. Pri bralni pismenosti so dekleta v Sloveniji dosegla kar 51 točk več kot fantje. Razlika je med največjimi v državah OECD. Pri naravoslovju so dekleta dosegla 21 točk več, pri okoljski ozaveščenosti pa 26 točk več.
Pri matematiki razlik med spoloma v Sloveniji ni. Zanimiv je rezultat računalniškega mišljenja pri reševanju problemov. Slovenska dekleta so bila za sedem točk uspešnejša od fantov, medtem ko je v povprečju OECD razlika obrnjena – tam so bili fantje za 14 točk uspešnejši.
Rezultat ni enak za vse učence
Ena pomembnejših ugotovitev raziskave je tudi, da slovenski rezultati niso enakomerno porazdeljeni. Pri naravoslovni pismenosti so pomembne razlike povezane s socialno-ekonomskim ozadjem, statusom priseljenca in vrsto srednješolskega izobraževalnega programa. Višje rezultate dosegajo učenci z višjim socialno-ekonomskim statusom, učenci, ki ne poročajo o statusu priseljenca, in tisti, ki obiskujejo gimnazijske programe.
To je pomembno tudi pri razumevanju Rončevićevega poudarka, da šola ne sme vseh otrok obravnavati kot popolnoma enakih. Minister je to formuliral: »Enake možnosti da. Prisilna enakost rezultatov ne.« Ob tem pa je dodal drugo polovico svoje politike: »Šola ne sme nikogar pustiti zadaj. Prav tako ne sme nikogar zadrževati zaradi nelagodja ob razlikah v dosežkih.«
PISA kaže, da so razlike med učenci resnične, ne kaže pa, da bi jih bilo mogoče preprosto odpraviti z enim samim ukrepom.
Podatki ne govorijo samo o znanju, ampak tudi o okolju
Raziskava je tokrat poleg treh klasičnih področij podrobneje preverjala tudi okoljsko ozaveščenost, odgovornost in ukrepanje ter računalniško mišljenje pri reševanju problemov. Pri okoljski lestvici so slovenski učenci dosegli 480 točk, kar je enako povprečju OECD. Pri računalniškem mišljenju pa so dosegli 486 točk, kar je pod povprečjem OECD, ki znaša 500 točk.
Tudi ta rezultat je pomemben v kontekstu ministrove napovedi, da mora šola tradicionalnim temeljnim znanjem dodati nova znanja. Rončević je izpostavil programiranje, algoritmično mišljenje, umetno inteligenco, podatkovno in medijsko pismenost, kibernetsko varnost, finančno pismenost ter podjetnost.
Pri finančni pismenosti je njegov cilj precej širši od klasičnega razumevanja matematike: »Finančna pismenost mora mladim omogočiti razumevanje osebnega proračuna, varčevanja, obresti, kreditov, davkov, zavarovanj, investiranja in finančnih tveganj.«
PISA kaže tudi pozitivnega
Čeprav je večina najbolj izpostavljenih podatkov negativnih, raziskava ne prinaša samo slabih novic. Med spodbudnejšimi ugotovitvami je izboljšanje občutka pripadnosti šoli.
To je pomembno, saj kaže, da celotne slike slovenskega šolstva ni mogoče skrčiti na padec rezultatov pri treh testih. Prav tako je treba upoštevati, da so se v raziskavi znižali tudi povprečni rezultati OECD. Pri matematiki je povprečje OECD padlo za devet točk, pri naravoslovju za tri, pri branju pa za 15 točk.
Slovenski padec je bil torej izrazitejši od splošnega trenda, vendar Slovenija ni edina država, ki se sooča z nazadovanjem.
Od PISE do reforme bo treba dokazati povezavo
Rončević je svojo vizijo strnil v več ciljev: več znanja, višja merila, več odgovornosti, več avtonomije šol in učiteljev ter manj birokracije. »Učitelju bomo vrnili avtoriteto. Šoli avtonomijo. Učencu odgovornost. Staršem zaupanje. Birokraciji bomo postavili meje. Znanje pa bomo ponovno postavili na osrednje mesto.«
PISA 2025 mu sicer ponuja močan argument, da je sprememba potrebna. Ne daje pa avtomatskega odgovora, katera sprememba bo delovala. Prav zato bo naslednja faza veliko pomembnejša od samega političnega govora. Če bo Slovenija res spremenila osnovno šolo, način ocenjevanja, položaj učiteljev, učne načrte in organizacijo šolskega sistema, bo treba čez nekaj let pokazati tudi rezultate.
Kajti na koncu je prav to merilo, ki ga je v svojem govoru postavil tudi sam minister: »Uspešnosti sistema ne bomo več presojali po številu dokumentov, projektov in reform. Presojali jo bomo po tem, kaj učenci dejansko znajo, razumejo in zmorejo.« In prav pri tem bo naslednja raziskava PISA precej pomembnejša od političnih obljub.
Urednik portala Student.si