V jami na jugozahodu Kitajske so arheologi odkrili eno najbogatejših zbirk fosilnih ostankov skrivnostnih Denisovancev zunaj Sibirije. Najdba prinaša doslej enega najjasnejših vpogledov v življenje človeške vrste, o kateri znanstveniki še vedno vedo presenetljivo malo.
Najbogatejša zbirka zunaj Sibirije
Dolgo izgubljena jama Bianfu v provinci Yunnan na jugozahodu Kitajske je arheologom ponudila pomemben vpogled v življenje Denisovancev, ene najbolj skrivnostnih človeških vrst.
Denisovanci so bili sorodna človeška vrsta sodobnemu človeku, ki je po ocenah živela po Aziji med približno 400.000 in 30.000 leti. Kljub temu so raziskovalci doslej odkrili le peščico njihovih fosilov, medtem ko poznamo na tisoče ostankov neandertalcev.
Najnovejša odkritja zato predstavljajo pomemben korak pri razumevanju Denisovancev.
Jama Bianfu, ki so jo odkrili na območju opuščenega kamnoloma, je skrivala bogato zbirko fosilnih ostankov. Analize beljakovin in natančna rentgenska slikanja so potrdila, da ostanki pripadajo najmanj trem Denisovancem, ki so na tem območju živeli med 167.000 in 134.000 leti.
Znanstveniki so človeške ostanke našli skupaj z ostanki razkosanih živali in več kot 1.300 kamnitimi orodji. Dve novi študiji, objavljeni 9. septembra v znanstveni reviji Nature, tako ponujata doslej enega najcelovitejših pogledov na življenje Denisovancev.
Jama »nam pove nekaj o tem, kako so Denisovanci dejansko živeli v svojem okolju,« pravi Shara Bailey, paleoantropologinja z Univerze New York. »Denisovanci postajajo nekoliko manj skrivnostni.«
Skrivnostna človeška vrsta, odkrita šele leta 2010
Denisovance so znanstveniki prvič prepoznali leta 2010. Analiza DNK zoba in prstne kosti, najdenih v jami v Sibiriji, je takrat razkrila povsem novo človeško vrsto.
Od takrat so raziskovalci ugotovili, da Denisovanska genska zapuščina še vedno živi v sodobnih ljudeh. Njihov DNK nosijo nekatere skupine prebivalcev Filipinov, Tibeta, Nove Gvineje in Avstralije.
Kljub temu je bilo o njihovem vsakdanjem življenju zaradi izjemno majhnega števila fosilov znanega zelo malo. Arheologi pogosto tudi niso vedeli, v kakšnem okolju so bili posamezni ostanki prvotno najdeni in ali so bili ob njih odkriti predmeti ali orodja.
»To je nekoliko frustrirajoče,« pravi Bence Viola, paleoantropolog z Univerze v Torontu, ki je preučeval Denisovanske ostanke iz sibirske Denisove jame.
Zobje so takoj pritegnili pozornost
Leta 2019 so med projektom ekološke obnove na območju kamnoloma v provinci Yunnan naleteli na številne fosile v zakopani jami. Kasnejša izkopavanja so razkrila štiri človeške zobe, dva dela lobanje in del kosti roke.
Raziskovalci so v fosilih iskali beljakovine, značilne za posamezne vrste, obliko zob pa primerjali z zobmi različnih človeških vrst s pomočjo natančnih mikro-CT posnetkov.
»Takoj ko sem videl fotografijo zoba, sem domneval, da gre verjetno za Denisovanca,« pravi Clément Zanolli, paleontolog z Univerze v Bordeauxu v Franciji. Zobje so namreč pokazali izrazite podobnosti z drugimi Denisovanskimi zobmi, ki so jih raziskovalci že odkrili v Laosu in Tibetu.
Dodatno potrditev je prinesla analiza kolagena. Vsi vzorci so vsebovali različico kolagena, značilno za Denisovance, kar je dokončno potrdilo njihovo identifikacijo, pravi Qiaomei Fu, molekularna paleogenetičarka s Kitajske akademije znanosti v Pekingu.
So orodje izdelali Denisovanci?
V jami so odkrili tudi orodja, stara med 190.000 in 70.000 let. Raziskovalci v obdobju približno 120.000 let, ko je bila jama poseljena, niso našli dokazov o prisotnosti drugih človeških vrst. To po njihovem mnenju kaže, da so orodje najverjetneje izdelali prav Denisovanci. Večinoma so ga uporabljali za obdelavo živalskih ostankov – za lomljenje kosti, rezanje mesa in odstranjevanje kože.
V jami so našli tudi več kot 1.600 prepoznavnih živalskih ostankov, predvsem jelenov in drugih prežvekovalcev. Le malo kosti je kazalo sledi grizenja zveri, številne pa so imele značilne sledi rezanja in strganja. To kaže, da so Denisovanci živali obdelovali z orodjem, njihove ostanke pa nato pustili v jami.
Denisovanci so se znali prilagoditi okolju
Na drugih najdiščih so Denisovanske fosile našli skupaj z ostanki svizcev. Odkritje razkosanih jelenjih kosti na Kitajskem pa kaže, da so se Denisovanci znali prilagajati različnim okoljem in pri tem uporabljali različne načine lova.
Prisotnost razkosanih jelenjih kosti kaže, da so se »prilagodili svojemu okolju. Lovili so različne živali na različne načine,« pravi Viola. Vse skupaj tako ponuja »veliko popolnejšo sliko« življenja Denisovancev.
Urednik portala Student.si