Volitve 2022 – Povežimo Slovenijo: »Država mora v primerih, ko se rešuje prvi stanovanjski problem mladih, vstopiti kot porok in jim na ta način omogočiti financiranje nepremičnine.«

Sponzorirano

Letošnje državnozborske volitve bodo potekale v nedeljo, 24. aprila 2022, področje urejanja položaja mladih pa predstavlja pomemben del programa vseh strank. Kako se bodo lotile reševanja problematike mladih? Spremljaj naš portal za informacije iz prve roke!

Povežimo Slovenijo je slovensko politično zavezništvo, v katerem so so se v skupno kandidatno listo povezali liberalno-gospodarski, ljudsko-socialni in zeleni steber. Koordinatorka gibanja je dr. Nada Pavšer.

Kaj načrtujete za širitev in višjo kvaliteto STEM (science, technology, engineering and mathematics – znanost, tehnologija, strojništvo in matematika) programov v izobraževanju?

Menim, da način predajanja znanj, ki ga omogoča platforma STEM, predstavlja eno izmed najučinkovitejših metod učenja za mlade. Pridobivanje znanja z ozirom na več področij hkrati slednjega naredi uporabnejšega in mladim omogoča, da ga lažje in bolj praktično uporabljajo v vsakdanjem življenju. V gibanju Povežimo Slovenijo se bomo zavzemali, da se bo izobraževalni sistem nasploh posluževal in že v osnovi temeljil na interdisciplinarnih metodah učenja, kajti na ta način se bodo mladi razvili v kreativne, inovativne in širše misleče posameznike, posledično pa bodo na trg delovne sile v prihodnosti vstopili konkurenčnejši in sposobnejši.

Obenem je treba strokovni razvoj nuditi tudi učiteljem, jih o metodah interdisciplinarnega pristopa učenja podučiti, in sicer z ustreznimi strokovnimi seminarji, spletnimi tečaji ipd. Učenje je dvosmeren proces, rezultati katerega bodo najboljši zgolj, če bo njegovo izvajanje pravilno in učinkovito.

Kakšne načrte imate za urejanje stanovanjske stiske mladih?

Eden izmed naših osrednjih ciljev v sklopu reševanja stanovanjske problematike je omejiti centraliziranje preseljevanja v največja mesta in spodbuditi ustvarjanje domov mladih na območjih obrobij mest in podeželja. Da bodo slednja za mlade družine postala zanimivejša in privlačnejša, je potrebno zvišati kvaliteto in udobje, ki ga življenje na podeželju ponuja. Zagotoviti je potrebno vso infrastrukturo javnih storitev, obenem zagotoviti tudi uporabo modernejših digitalnih tehnologij (ureditev širokopasovne infrastrukture, itn.). Mlade družine bi k selitvi na podeželje spodbudili tudi z zagotovitvijo nižjih komunalnih prispevkov ali z njihovim sofinanciranjem. Nesprejemljivo je, da mlademu paru, ki si lahko privošči redno mesečno plačevanje najemnin, ni možno zagotoviti kredita, obrok katerega bi bil velikorat še celo nižji kot mesečna najemnina, po vrhu pa na koncu nimajo niti možnosti odkupa stanovanja. Banke razpolagajo z dovolj kapitala, da lahko ponudijo kredite, vendar pa se ustavijo zaradi rizikov, ki naj bi jih nosili mladi kreditojemalci. Država mora v primerih, ko se rešuje prvi stanovanjski problem mladih, vstopiti kot porok in jim na ta način omogočiti financiranje nepremičnine.

Konkretno program gibanja Povežimo Slovenijo predstavlja načrt izgradnje 15.000 neprofitnih stanovanj, in sicer na tri načine: z javno-zasebnim partnerstvom, preko stanovanjskega sklada in na način, kot se je reševanja stanovanjske problematike mladih lotil župan Kobarida in tudi kandidat Povežimo Slovenijo g. Marko Matajurc, ki bo občanom zagotovil 700 m2 komunalno opremljene velike parcele po dostopnejših cenah.

Kako se nameravate lotiti reševanja zaposlitvenih težav mladih (pomanjkanje pripravništev, težja zaposljivost, odhod najboljših kadrov v tujino, zakasnjene upokojitve)?

Dejstvo je, da je ena izmed največjih pomanjkljivosti našega izboraževalnega sistema pomanjkanje praktičnega usposabljanja v času formalnega izobraževanja. Prvič se to odraža pri tem, da po končanem šolanju na trg delovne sile vstopijo sicer dobro teoretično podkovani, vendar pa z velikim primanjkljajem praktičnega znanja. Iz tega razloga so mladi, kot nova in neizkušena delovna sila, za delodajalce manj zanimivi in težje zaposljivi. Izpostaviti je potrebno tudi, da ko se na začetku šolanja odločamo, za kateri poklic se bomo izšolali, imamo o samem poklicu zgolj nekakšno približno predstavo. S tem, kako delovanje v njem dejansko izgleda, pa dobimo šele, ko se v njem praktično preizkusimo. Mnogokrat se mladim zgodi, da se za nek poklic (iz)šolajo, šele po tem, ko ga tudi praktično preizkusijo, pa vidijo, da jih, ali ne veseli, se v njem ne vidijo, oziroma so si ga predstavljali popolnoma drugače.

Stranke gibanja Povežimo Slovenijo se bomo zavzemale za obvezno praktično usposabljanje na čim večih ravneh izobraževanj, kajti na tak način bomo izobrazili mlade, ki bodo s svojim poklicem zadovoljni, ga bodo želeli opravljati, prav tako pa bodo na trg delovne sile vstopili izkušenejši, kompetentnejši in konkurenčnejši. Ključnega pomena je, da vpise v izobraževalne programe prilagajamo potrebam na trgu delovne sile. Stanje na tem področju je potrebno natančno spremljati pogosteje in sproti, kajti zgolj na tak način se bodo mladi izobrazili na področjih, kjer se bodo imeli možnost čim hitreje redno zaposliti, na drugi strani pa bo trg delovne sile imel dovolj potrebnih kadrov, ki jih v danem momentu potrebuje. Ena izmed glavnih prioritet na tem področju je zagotovo tudi ustvariti okolje, v katerem se bodo mladi hitreje osamosvojili, obenem pa osebnostno in poklicno rasli. Osamosvojitev je vzporedno povezana s stalno in zanesljivo zaposlitvijo. Potrebno je razmisliti tudi o tem, ali naš izobraževalni sistem traja predolgo. Namreč, povprečen študent šolanje zaključi pri 26/27ih letih, na trg delovne sile vstopi relativno brez izkušenj, prihrankov s študenskim delom tekom izobraževanja težko ustvari oziroma jih ne more. Obenem se sooča s težavo iskanja prve zaposlitve, kot tudi reševanjem prvega stanovanjskega problema. Posledično se tudi za snovanje družine odloča kasneje. Da bi bil naš izobraževalni sistem krajši, bi mladi hitreje vstopili na trg delovne sile, imeli na voljo več časa za ustalitev in v miru načrtovali družino. Kajti sedaj smo v časih, ko do stalne in zanesljive službe pridemo šele v začetku 30ih letih, vedno bolj se oddaljuje tudi čas snovanja družin, kot posledica vsega pa tudi upokojitvena starost.

Urednica revije Študent

Sponzorirano

NI KOMENTARJEV

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.

Exit mobile version