Volitve 2022 – SD: »Dodelitev najvišje prednosti zaposlovanju mladih v nacionalnih in mednarodnih razvojnih okvirih bi morala biti prioriteta.«

Kombi, v katerem sta dve ženski in dva moška, na njem piše Stanovanje naj bo pravica, ne problem!
Člani Mladega foruma SD, ki kandidirajo na državnozborskih volitvah (od leve proti desni): Nastja Trajković (Maribor 1), Luka Goršek (Celje 2), Daša Windischer (Novo mesto 1) in Damjan Zrim (Murska Sobota 1)

Letošnje državnozborske volitve bodo potekale v nedeljo, 24. aprila 2022, področje urejanja položaja mladih pa predstavlja pomemben del programa vseh strank. Kako se bodo lotile reševanja problematike mladih? Spremljaj naš portal za informacije iz prve roke!

Socialni demokrati so socialnodemokratska levosredinska stranka, njena predsednica je Tanja Fajon. Stranka je pod imenom Združena lista socialnih demokratov nastala leta 1993 in se leta 2005 preimenovala v Socialne demokrate. Leta 2008 je zmagala na volitvah in prvič v demokratični zgodovini Slovenije sestavila socialdemokratsko vlado.

Kaj načrtujete za širitev in višjo kvaliteto STEM (science, technology, engineering and mathematics – znanost, tehnologija, strojništvo in matematika) programov v izobraževanju?

Socialni demokrati načrtujemo dvig višine javnih nacionalnih sredstev za raziskovanje na 1,5 % BDP do leta 2026. Velik del teh sredstev bomo namenili za področje STEM. Pri tem želimo raziskovalno okrepiti univerze ter omogočiti prenos znanja iz raziskovalnih organizacij k podjetjem s pomočjo odcepljenih podjetij. Načrtujemo spodbude za inovacije in patentne prijave ter spodbude za sodelovanje med gospodarstvom in znanstveno skupnostjo s shemami medsebojnega prehajanja raziskovalcev in souporabe raziskovalne opreme. Načrtujemo tudi ustanovitev Agencije za prebojne tehnološke inovacije.

Kakšne načrte imate za urejanje stanovanjske stiske mladih?

Socialni demokrati smo že pripravili in predlagali zakon, ki predstavlja največji javni projekt izgradnje stanovanj doslej, vendar ga je vladna koalicija zavrnila. Gre za model izgradnje 10.000 dodatnih, novih javnih najemnih stanovanj v vrednosti 1,3 milijarde evrov v obdobju do leta 2030. Model je pripravljen na predpostavki, da v povprečju najemnina za novo 65 m2 veliko stanovanje v Ljubljani ne presega 350 evrov na mesec.

Z našim zakonom v bistvu prenašamo dober model izgradnje javnih najemnih stanovanj na Dunaju, ki velja za enega najboljših na svetu, a z eno pomembno razliko: medtem ko je tam vir financiranja prispevek na plače, je v primeru našega zakona predvideno proračunsko financiranje oziroma garancije. Toda zakon hkrati tudi določa, da se s posebnim zakonom uveljavi nov sistemski davčni vir, ki bo na trajen način zagotavljal sredstva za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Gre potencialno za del davka na nepremičnine, katerega odsotnost je v Sloveniji tudi eden od razlogov za vrsto anomalij, ki jih imamo na stanovanjskem in nepremičninskem področju. S pomočjo spodbud se lahko financirajo projekti, ki predvidevajo gradnjo, sanacijo ali nakup stanovanj, namenjenih oddaji v najem za nedoločen čas. Umeščena bodo v naseljih znotraj statističnih regij, ki imajo izkazana tržna neravnotežja med ponudbo in povpraševanjem po najemnih stanovanjih. Zagotavljati pa morajo ustrezno bivanjsko kulturo, prilagojenost družinam, študentom, starejšim ali invalidnim osebam, pri tem pa vključevati tudi ustrezen zeleni in skupnostni prostor na funkcionalnih zemljiščih z ureditvijo površin za igro, rekreacijo in druženje.

Zakon med drugim prinaša tudi pomembno novost, ki državi in lokalnim skupnostim omogoča neposredno prodajo zemljišč za izgradnjo javnih najemnih stanovanj ali da na teh zemljiščih ustanovi stavbno pravico. Na ta način se sproščajo toge določbe sistemske zakonodaje, ki v praksi pogosto onemogoča uporabo javnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo.

Kako se nameravate lotiti reševanja zaposlitvenih težav mladih (pomanjkanje pripravništev, težja zaposljivost, odhod najboljših kadrov v tujino, zakasnjene upokojitve)?

Izboljšanje zaposlitvenih možnosti za mlade zahteva široko in usklajeno prizadevanje vseh zainteresiranih strani. Medtem ko so vlade v prvi vrsti odgovorne za ustvarjanje ugodnega okolja za zaposlovanje mladih, imajo delodajalci kot glavni ponudniki delovnih mest in delavci kot neposredni udeleženci v tem procesu pomembno vlogo. Potrebno je spodbujanje makroekonomskih politik za zaposlovanje. Potrebne so tudi fiskalne spodbude, ki podpirajo močnejše agregatno povpraševanje in povečujejo produktivne naložbe, te pa izboljšujejo zmogljivosti za ustvarjanje delovnih mest.

Dodelitev najvišje prednosti zaposlovanju mladih v nacionalnih in mednarodnih razvojnih okvirih bi morala biti prioriteta, prav tako razvijanje celovitih in časovno vezanih nacionalnih akcijskih načrtov za dostojno zaposlitev z merljivimi rezultati.

Predvidevamo naslednje ukrepe:

  • Proticiklične politike in intervencije na strani povpraševanja.

  • Odpravljanje prekarnih oblik zaposlitev.

  • Ukrepi za povečanje števila in obsega možnosti usposabljanja za mlade v zasebnem sektorju (denimo kampanje, namenjene podjetjem, da bi ustvarile ali razširile mesta za usposabljanje).

  • Sodelovanje v nacionalnih organih za oblikovanje politik, ki se ukvarjajo s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem in z ustvarjanjem delovnih mest (denimo organi za financiranje in dodeljevanje nepovratnih sredstev mladim podjetnikom).

  • Subvencije za plače in usposabljanje ter druge posebne intervencije za zaposlovanje mladih.

  • Spodbude za večje zaposlovanje mladih strokovnjakov brez izkušenj.

  • Povečanje praktične komponente v učnih načrtih visokošolskih zavodov.

  • Redna kampanja ozaveščanja delodajalcev o sposobnostih mladih delavcev.

  • Spremljanje zahtev in interesov mladih ter njihovega odnosa do zaposlitve.

Urednica revije Študent

Prejšnji članekHrana, ki je presenetljivo slaba za okolje
Naslednji članekJavni razpis za podelitev Nagrade dr. Uroša Seljaka

Urednica revije Študent

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.