10 mitov o možganih, ki ne držijo

Plastičen model možganov in nevrona
Foto: Robina Weermeijer iz Unsplash

So računalniške igrice krive, da ti matematika nikoli ni šla preveč dobro od rok? Ali morda dejstvo, da si raje kot ribe jedel čevapčiče? Ne, najbrž je pri tebi dominantna desna polovica možganov. Spodaj si preberi nekaj najpogostejših mitov o možganih, ki jih znanost ne podpira.

Uporabljamo le 10 % možganov

Verjetno si že slišal, da povprečna oseba lahko uporablja le 10 odstotkov možganov, pri izjemno inteligentnih posameznikih pa je delež lahko nekoliko višji. V resnici gre za mit iz začetka 18. stoletja, ko so se po svetu trudili odkriti, kako poškodbe različnih predelov možganov povzročajo določene motnje in okvare. Uporabljamo torej celotne možgane, je pa res, da niso aktivni vsi predeli možganov hkrati. Znanstveniki so mit uspeli ovreči s pomočjo PET, MRI in fMRI posnetkov.

Računalniške igrice poneumljajo

Številni starši verjamejo, da računalniške igrice škodujejo možganom in poneumljajo otroke. A znanost pravi drugače. Obstajajo dokazi, da določene igrice celo pozitivno vplivajo na razvoj nekaterih možganskih centrov in lahko otrokom celo koristijo. To velja predvsem za igre, kjer je ključno sodelovanje, reševanje ugank in logičnih problemov ter razvoj strategije. Poleg tega v literaturi tudi ni enotne definicije, koliko časa preživetega pred zaslonom je preveč. Bolj kot to, koliko časa otrok preživi pred računalnikom, da ne »uniči možganov«, je pomembno, da zaradi igranja igric ne začne zavračati drugih aktivnosti in družbe vrstnikov.

Deček in deklica navdušeno igrata igrice na prenosnem računalniku

Foto: StartupStockPhotos iz Pixabay

S starostjo spomin slabi

Precej pogosto prepričanje, da spomin s starostjo začne pešati, je deloma le mit! Nekatere vrste spomina se s starostjo celo izboljšajo. Starejši ljudje imajo tako bolje razvit semantični spomin, ki je povezan z besediščem in branjem, ter proceduralni spomin, ki nam pomaga pri igranju inštrumenta in vožnji s kolesom. Po drugi strani epizodični spomin pri nekaterih posameznikih res začne slabeti. Gre za spomin nedavnih dogodkov, zato se starejšim pogosteje zgodi, da pozabijo, kam so dali ključe in kje so parkirali avto.

Vedno lahko zaupaš svojim čutilom

Čutila nas pogosto lahko zavedejo in pri tem imajo pomembno vlogo možgani. Posledica so lahko iluzije in včasih celo halucinacije. Ljudje s shizofrenijo lahko na primer slišijo zvoke, čeprav so v tišini. Tudi prag bolečine je med ljudmi različen. Verjetno se spomniš tudi slavne črtaste obleke, ki je zaokrožila po spletu, ker je nismo vsi videli enake barve. Čutila zato niso najbolj objektivno merilo okolice in na naše zaznavanje v določeni meri vplivajo tudi čustva in spomini.

Če poješ veliko rib, boš pametnejši

Ribe so zdrave in lahko pripomorejo k pestri in uravnoteženi prehrani. Ne morejo pa povečati tvojega IQ rezultata za 10 točk, žal. Mit je predvsem razširjen v azijskih gospodinjstvih in morda izhaja iz dejstva, da nekatere vrste rib vsebujejo veliko omega-3 maščobnih kislin, ki so dobre za srce, možgane in zdravje nasploh. Ribe so tudi pomemben del tako imenovane mediteranske diete, ki vključuje še zelenjavo, polnozrnate žitarice in olivno olje ter lahko pomaga pri uravnavanju ravni holesterola v krvi in posledično preprečevanju možganske kapi.

trije kosi lososa na belem krožniku
Foto: Wow_Pho iz Pixabay

Moški in ženske imajo različno zgrajene možgane

Moški so z Marsa in ženske so z Venere. A ob rojstvu je struktura možganov enaka, ne glede na spol in spolno usmerjenost. Nevrokirurg tako zgolj s preučevanjem možganov ne bi mogel ugotoviti spola osebe, ki ji možgani pripadajo. Raziskava, ki je nakazovala na možnost, da imajo deklice ob rojstvu bolj razvite čustvene poti od dečkov, je danes ovržena. Z odraščanjem se povezave oblikujejo glede na okolje in dražljaje, ki smo jim izpostavljeni, a ob rojstvu strukturnih razlik med spoloma ni.

Večji možgani, več pameti

Živa bitja z večjimi možgani niso nujno pametnejša. Nekatere živali imajo precej večje možgane od človeka, a ti niso tako kompleksni. Velikost možganov je bolj pogojena z velikostjo živali kot z njeno inteligenco. Rjavi medved ima tako večje možgane od človeka, kar še ne pomeni, da je bolj inteligenten. Inteligenca je precej bolj povezana s kompleksnostjo možganov in razvitostjo posameznih možganskih centrov. Težko je tudi primerjati različne vrste med seboj, saj poznamo različne vrste inteligence (na primer čustvena in socialna inteligenca), ki so odvisne tudi od okolja.

IQ testi so natančno in objektivno merilo inteligence

Večina IQ testov se osredotoča predvsem na jezikovne, bralne ter logično-matematične sposobnosti. A to je le groba ocena vseh sposobnosti, ki jih posameznik premore. Rezultati so v veliki meri odvisni tudi od narave testa, okoliščin in počutja ob reševanju ter stopnje izobrazbe. Zaradi kompleksnosti inteligence, je vse te sposobnosti nemogoče oceniti z enim ali celo več testi, saj ti težko upoštevajo vse talente in potenciale posameznika.

deček rešuje test
Foto: F1Digitals iz Pixabay

Možganske kapi se ne da preprečiti

Če želiš preprečiti možgansko kap, se osredotoči na dejavnike, ki zvišujejo tveganje za njen razvoj. To so med drugim visok krvni tlak, kajenje, visoka raven holesterola in diabetes. Ti dejavniki namreč povečujejo verjetnost za nastanek krvnega strdka ali možganske krvavitve in posledično premajhnega dotoka krvi v možgane. Veliko lahko narediš z ohranjanjem zdravega srčno-žilnega sistema. V povezavi z možgansko kapjo je pogosto tudi prepričanje, da prizadene le starejše. Tudi to ni res, med mladimi do možganske kapi najpogosteje pride zaradi možganskih krvavitev.

Leva hemisfera – logika, desna hemisfera – kreativnost

Katera hemisfera dominira v tvojih možganih: si logičen matematik ali kreativen umetnik? Mit izvira iz 18. stoletja, ko so nevrologi pri raziskovanju možganskih funkcij odkrili, da je leva možganska polovica pri večini ljudi dominantna za komunikacijo in jezikovni spomin, desna pa za vizualno-prostorske funkcije. A strukturnih razlik med možgani kreativnejših ljudi in posameznikov, ki so uspešnejši pri reševanju logičnih problemov, ni. V nevrologiji se dominantnost ene izmed možganskih polovic ne nanaša na kreativnost ali logiko, temveč na to, katera polovica možganov je dominantna pri obdelavi jezika in jezikovnega spomina.

Skica možganov z matematičnimi formulami na levi in barvitimi packami na desni strani
Foto: ElisaRiva iz Pixabay
VIRScience Insider
Prejšnji članekNaj grem na faks ali se zaposlim?
Naslednji članekTri slovenska mesta na Unescovem seznamu!

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.