Kaj se zgodi s človekom po njegovi smrti je ena največjih skrivnosti, s katerimi se ukvarja človeštvo. Vprašanje, ki ostaja in bo ostalo neodgovorjeno, ima morda prvič po dolgem času možnost, da postane vsaj delno odgovorjeno. Nekaj ljudi je namreč doživelo t. i. »navidezno smrt«, ko so bili sicer medicinsko gledano mrtvi, njihovo srce ni bilo in niso dihali, vendar pa so jih zdravniki s temeljnimi postopki oživljanja, še lahko spravili k sebi. Nekateri od teh ljudi pa naj bi se še eno uro po oživljanju spomnili, kaj se je dogajalo, ko so bili mrtvi.
Kaj se je dogajalo z bolniki med oživljanjem?
V študiji, ki so jo vodili raziskovalci na Medicinski fakulteti NYU Grossman v sodelovanju s 25 večinoma ameriškimi in britanskimi bolnišnicami, so nekateri preživeli srčni zastoj in nato opisali lucidne smrti, ki so se zgodile, ko so bili na videz nezavestni. Kljub takojšnjemu zdravljenju je manj kot 10 % od 567 preučevanih bolnikov, ki so prejeli oživljanje v bolnišnici, okrevalo dovolj, da so bili odpuščeni. Štirje od 10 bolnikov, ki so preživeli, pa so se spomnili določene stopnje zavesti med oživljanjem.
Študija je tudi ugotovila, da se je v podskupini teh bolnikov, pri katerih so spremljali možgansko valovanje, skoraj 40 % možganske aktivnosti vrnilo v normalno ali skoraj normalno stanje iz stanja »ravne črte«, na točkah celo eno uro po oživljanju. Kot je zajel EEG, tehnologija, ki beleži možgansko aktivnost z elektrodami, so pri pacientih videli konice valov gama, delta, theta, alfa in beta, povezane z višjo mentalno funkcijo.
Raziskava odpira vrata nadaljnjemu raziskovanju
Preživeli že dolgo poročajo o večji zavesti in močnih, lucidnih izkušnjah, pravijo avtorji študije. Ti vključujejo zaznavanje ločenosti od telesa, opazovanje dogodkov brez bolečine ali stiske ter smiselno vrednotenje svojih dejanj in odnosov. Ta nova raziskava je ugotovila, da se te izkušnje smrti razlikujejo od halucinacij, blodenj, iluzij, sanj ali zavesti, ki jo povzroča oživljanje.
Avtorji študije domnevajo, da »zravnani« umirajoči možgani odstranijo naravne zavorne sisteme. Ti procesi, skupaj znani kot dezinhibicija, lahko odprejo dostop do novih dimenzij resničnosti, pravijo, vključno z lucidnim priklicem vseh shranjenih spominov od zgodnjega otroštva do smrti, ovrednotenih z vidika morale. Čeprav nihče ne pozna evolucijskega namena tega pojava, to odpira vrata sistematičnemu raziskovanju tega, kaj se zgodi, ko oseba umre.
Študija odpira mnoga vrata raziskovalcem
Višji avtor študije Sam Parnia, izredni profesor na oddelku za medicino na NYU Langone Health in direktor raziskav intenzivne nege in oživljanja na NYU Langone Health, pravi: »Čeprav so zdravniki dolgo mislili, da se možgani trajno poškodujejo približno 10 minut po tem, ko srce preneha oskrbovati s kisikom, je naše delo pokazalo, da lahko možgani kažejo znake električnega okrevanja še dolgo med oživljanjem. To je prva velika študija, ki je pokazala, da so ti spomini in spremembe možganskih valov morda znaki univerzalnih, skupnih elementov tako imenovane obsmrtne izkušnje.«
Dr. Parnia dodaja: »Te izkušnje ponujajo vpogled v resnično, a malo razumljeno razsežnost človeške zavesti, ki postane razkrita s smrtjo. Ugotovitve lahko vodijo tudi pri načrtovanju novih načinov za ponovni zagon srca ali preprečevanje možganskih poškodb in zadrževanje posledic za presaditev.«
Študija potrebuje še dodatno raziskovanje
Študija, imenovana AWAreness during REuscitation (AWARE)-II, je spremljala 567 moških in žensk, ki so utrpeli srčni zastoj med bivanjem v bolnišnici med majem 2017 in marcem 2020 v Združenih državah in Združenem kraljestvu. Vključeni so bili le hospitalizirani bolniki, da bi standardizirali uporabljene metode oživljanja in oživljanja ter metode snemanja možganske aktivnosti. Podskupina 85 bolnikov je prejela spremljanje možganov med oživljanjem. Preučena so bila tudi dodatna pričevanja 126 oseb, ki so preživele srčni zastoj in imajo spomine, o katerih so poročali sami, da bi zagotovili boljše razumevanje tem, povezanih s priklicano izkušnjo smrti.
Avtorji študije ugotavljajo, da dosedanje raziskave niso niti dokazale niti ovrgle resničnosti ali pomena izkušenj pacientov in trditev o zavedanju v zvezi s smrtjo. Pravijo, da si opozorjena izkušnja v zvezi s smrtjo zasluži nadaljnjo empirično preiskavo in načrtujejo izvedbo študij, ki bi natančneje definirale biomarkerje klinične zavesti in spremljale dolgoročne psihološke učinke oživljanja po srčnem zastoju.
Novinar
