Arheologi v Libanonu odkrili najstarejšo prešo za pridelovanje vina

Vino – oboževano in opevano z vseh strani. Kakšni so njegovi začetki? Od kod dejansko izvira? Kje so prvič popili žlahtno kapljico? Začetki vina segajo daleč nazaj – natančneje  v mlajšo kameno dobo. Vsaj tako trdijo nekateri arheologi, ki so prepričani, da so že nomadska plemena v mlajši kameni dobi med potjo obirala grozdje in ga pridelovala v vino, oziroma vsaj nekaj podobnega tej plemeniti pijači. Po nekaterih podatkih pa naj bi ljudje na meji med Turčijo in Gruzijo trto načrtno gojili že pred 8000 leti! Novo odkritje pa razlaga, kako so pred 2800 leti izdelovali to pijačo – s pomočjo preše.

Z univerze v Tubingenu so sporočili, da so v starem feničanskem mestu, ki ga nemško-libanonska arheološka ekipa raziskuje že skoraj dve desetletji, našli prešo za izdelavo vina iz železne dobe! Najdbo so odkrili južno od mesta Sidon v Libanonu.

Preša naj bi bila po poročanju arheologov v strokovni reviji Antiquity iz osmega stoletja pred našim štetjem, kar pomeni, da gre za približno 2800 let staro najdbo.

Najdba je zelo pomembna, saj dokazuje produkcijo vina v obdobju Feničanov, razkriva pa tudi, kako so v železni dobi vino izdelovali. Arheologi v študiji trdijo, da so Feničani dejansko igrali zelo pomembno vlogo pri širjenju trte v Sredozemlju.

Vino je bilo za Feničane velikega pomena, saj so ga uporabljali predvsem na verskih obredih. Feničani sicer niso prvi, ki so vinu pripisovali izjemen pomen – najbolj jasni dokazi o pomembnosti vina v zgodovini so seveda dokazi iz Stare Grčije in Rima, kjer je imelo vina celo svoja bogova, Dioniza in Bakhusa.

VIRnational geographic
Prejšnji članekV Vietnamu zasegli več kot 340 000 »recikliranih« kondomov
Naslednji članekKnjiga Na sončni strani dokazuje neumrljivost Iva Andrića

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.