Nemški znanstvenik trdi, da je ameriška vesoljska agencija NASA pred 50 leti na Marsu odkrila življenje, a ga ponesreči tudi uničila. Profesor astrobiologije, Dirk Schulze-Makuch, meni, da je Nasin program Viking uničil izjemno priložnost. V sklopu programa, ki se je začel sredi 70-ih let prejšnjega stoletja, je NASA na površje rdečega planeta poslala dva pristajalna modula. Ta sta človeštvu prvič razkrila, kako izgleda površje Marsa, izvedla pa sta tudi nekatere biološke analize tamkajšnje prsti in kamnin.
Odkritje in uničenje življenja na Marsu?
Nemški profesor pojasnjuje, da je NASA v sklopu teh začetnih eksperimentov v prst na Marsu vnesla vodo, ki je vsebovala hranila in radioaktivni ogljik. Če bi na Marsu dejansko obstajali mikroorganizmi, bi ti privzeli dodana hranila in izločali radioaktivni ogljik v plinasti obliki. A Schulze-Makuch meni, da bi Nasin eksperiment potencialnim mikrobom predstavljal prevelik zalogaj in vodil do njihovega propada.
Pristajalni modul Viking je z instrumentom za zaznavanje organskih spojin opazil tudi sledi kloriranih organskih spojin. Te so interpretirali kot rezultat kontaminacije z Zemlje. A kasneje, leta 2008, sta tudi vozili Curiosity in Perseverance ter pristajalni modul Phoenix potrdili prisotnost »avtohtonih« organskih spojin v klorirani obliki.
Ena izmed mogočih razlag za negativen rezultat NASINEGA eksperimenta v sklopu programa Viking je sledeča. Življenje na Marsu bi se lahko prilagodilo na sušno okolje tako, da bi obstajalo znotraj solnih skal, vodo pa bi absorbiralo neposredno iz atmosfere. Dodajanje vode vzorcem prsti v eksperimentu bi tako lahko pomenilo povsem nov stres za organizme, ki bi povzročil njihov propad.
Novinar
