Kako milenijci sprejemajo avtonomna vozila v pametnih mestih, so se spraševali raziskovalci z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (UL EF). Anton Manfreda, Klara Ljubi in Aleš Groznik so izsledke raziskave predstavili v članku, objavljenem v International Journal of Information Management, ki je bil izbran kot eden izmed najvidnejših raziskovalnih dosežkov s področja interdisciplinarnih ved Odlični v znanosti 2021, ki jih vsako leto izbira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Številni kraji se danes soočajo z velikimi spremembami in izzivi, ki izhajajo iz globalnih premikov v okolju, hitre urbanizacije in staranja infrastrukture. Na drugi strani pa ravno digitalizacija prinaša nove priložnosti tako za posameznike kot mesta in oblikovanje tako imenovanega koncepta pametnih mest.
Pametna mesta so mesta, ki se osredotočajo na iskanje rešitev za izzive in obravnavajo ključna vprašanja sodobnega življenja od prometa, energije, okolja ter vključevanja državljanov. Avtonomna vozila niso povezana le s tehničnim razvojem, vendar tudi s spreminjanjem navad ljudi in modelov poslovnih podjetij.
Raziskovalci UL EF so želeli zagotoviti vpogled v sprejemanje avtonomnih vozil s strani milenijcev, saj ti predstavljajo pomembno skupino tako za koncepte pametnih mest kot tudi novih načinov prevoza. Z raziskavo so potrdili, da imajo dejavniki, kot so strah pred tehnologijo in nedorečenost pravnih okvirjev pomemben negativen vpliv na odnos do avtonomnih vozil. Na drugi strani pa pričakovana varnost bistveno znižuje te bojazni, hkrati pa pomembno vlogo v tem prepletu dejavnikov predstavljajo tudi pričakovane osebne in družbene koristi.
Novinar
