Masovnega izumrtja 215 milijonov let nazaj nista zakrivila asteroid ali globalno segrevanje

Manicouagan Impact Crater, The 50-mile diameter structure was distant past left by a massive meteorite collision . Satellite view, collage with volune effect. Elements of this image furnished by NASA.
Foto: Elen11 iz iStock

Skupina znanstvenikov in statistikov z Univerze v Rhode Islandu je opravila prefinjeno kvantitativno analizo množičnega izumrtja, ki se je zgodilo pred 215 milijoni let. Ugotovili so, da vzrok za izumrtje nista bila asteroid ali podnebne spremembe, kot je veljalo prej. Namesto tega so znanstveniki zaključili, da izumrtje ni prišlo nenadoma ali hkrati, kar kaže na to, da izginotje najrazličnejših vrst ni povezano z nobenim enim katastrofalnim dogodkom.

Njihova raziskava, ki temelji na paleontološkem terenskem delu, opravljenem na sedimentih, starih 227 do 205 milijonov let, v nacionalnem parku Petrified Forest, Arizona, je bila objavljena aprila v reviji Geology.

Kaj je krivo za izumrtje? Asteroid, globalno segrevanje ali nič od tega?

​​David Fastovski, profesorja geoznanosti, in njegov podiplomski študent Reilly Hayes sta vodila študijo o globalnem izumrtju starodavnih pozno triasnih vretenčarjev. Izginotje le teh znanstveniki imenujejo Adamanian/Revueltian turnover in še nikoli ni bilo zadovoljivo pojasnjeno. Nekateri raziskovalci so verjeli, da je izumrtje izzval asteroidni udar, ki se je zgodil v Quebecu pred 215,5 milijona let in je zapustil izrazito jezero v velikosti 2000 kvadratnih kilometrov. Drugi so ugibali, da je izumrtje povezano z bolj vročim in suhim podnebjem, ki se je zgodilo približno ob istem času.

To izumrtje je bilo odličen kandidat za uporabo kvantitativnih metod, ki jih je uporabila raziskovalna skupina. Ker obilica fosilov v narodnem parku Petrified Forest ohranjajo raznolikost vretenčarjev iz tega obdobja, vključno s krokodilu podobnimi fitozavri, oklepnimi eetozavri, zgodnjimi dinozavri, velikim krokodilom podobnimi dvoživkami in drugimi vretenčarji, ki živijo na kopnem, je Hayes preselil mesta, kjer so bili fosili odkriti in natančno določil njihovo starost glede na njihov položaj v skalni sekvenci.

S statistiko do natančnih rezultatov

Uporabili so tudi profesorja statistike Gavina Puggionija, ki  je uporabil več Bayesovih statističnih algoritmov, da je ustvaril »verjetnostno oceno«, kdaj so živali najverjetneje izumrle. Ta metoda omogoča nenavadno natančno oceno verjetnosti, če bi Adamanijski vretenčarji v starodavnem ekosistemu dramatično in sinhrono izumrli, kot bi bilo pričakovati z asteroidom.

Prejšnje raziskave so zaključile, da se je udar asteroida zgodil pred 215,5 milijona let, podnebne spremembe pa približno 3 do 5 milijonov let kasneje. Raziskovalci so dokazali, da se je izumrtje zgodilo v daljšem obdobju med 222 milijoni let in 212 milijoni let nazaj. Nekatere vrste oklepnih arhozavrov Typothorax in Paratypothorax so na primer izumrle približno 6 milijonov let pred udarom in 10 milijonov let pred podnebnimi spremembami. Medtem ko so vrste Acaenasuchus, Trilophosaurus in Calyptosuchus izumrle 2 do 3 milijone let pred udarom. Po drugi strani sta vrsta Desmatosuchus in Smilosuchus izumrla 2 do 3 milijone let po udaru in v zelo zgodnjih fazah podnebnih sprememb.

Za natančne določitve je seveda potrebno tudi veliko podatkov

Raziskovalci menijo, da bo težko uporabiti te kvantitativne metode za izračun drugih množičnih izumiranj, saj enako bogatih fosilnih podatkov in natančnih radiometričnih datumov zanje ni na voljo na drugih lokacijah in v drugih časovnih obdobjih.

»To je bil testni primer, popoln sistem za uporabo teh tehnik, kjer moraš imeti dovolj fosilov in dovolj številnih in natančnih datumov,« je dejal Fastovsky. »Druga izumrtja bi se lahko preučila na podoben način, toda logistično je to zelo zahtevna naloga. Mogoče je, da obstajajo drugi načini, vendar so vsi zamudni in težki.«

VIRScitechdaily
Prejšnji članek10 pravil dobrega spanca
Naslednji članekKako iztisniti največ iz slušalk Huawei FreeBuds 3?

4 KOMENTARJI

  1. Ni odgovora. Sama namigovanja.
    Eni bi radi bili slavni na nepomembnih področjih – kjer jih nihče ne preverja.
    Naj to objavljajo v znastvenih revijah in nam sporočijo ko se bodo zmenli. ….ne pa da nas fopajo stemi s….i .
    Rabijo denarce, da bodo še naprej super znastveniki v brezdelju….

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.