Paleontologi so našli srce starodavne ribe izpred 380 milijonov let. Najdba nam bo pomagala razumeti evolucijo notranjih organov. Fosil je bil najden v območju Kimberley v zahodni Avstraliji. Kraju se reče Gogo in je najdišče številnih odlično ohranjenih fosilov. Veliko evolucijskih skokov je bilo odkritih prav zaradi Goga – od prvih spolno diferenciranih fosilov do najstarejšega srca vretenčarjev.
Fosilizirano srce so paleontologi našli v družbi jeter, želodca in črevesja. Gogo ni razočaral in vsi organi so bili odlično ohranjeni in celo obdržali tridimenzionalno obliko, kar je za fosile velika redkost. Tudi sicer so fosilizirana mehka tkiva zelo redka v paleonotologiji, saj se ponavadi razgradijo preden fosilizirajo. Zahvaljujoč ohranjeni tridimenzionalnosti srca in moderni tehnologiji so paleontologi lahko podrobno preučili najdbo.
Uporabili so moderno tehnologijo
Za preučevanje fosiliziranega srca so uporabili nevtronske žarke in rentgen proizveden s sinhrotronom. Tako so lahko izdelali 3D model srca, brez da bi odstranili plast apnenca, ki ga oklepa (naredi za fosil). Ugotovili so da je imelo srce 2 prekata in predstavlja evolucijski skok med nevretenčarji in vretenčarji.
Srce je pripadalo izumrli vrsti rib
Srce je pripadalo izumrli vrsti ribe arthrodira, ki je živela v obdobju devon (416-359 milijonov let pr. n. št.). Bila je oklepnjača in ena prvih z izdelano čeljustjo. Notranje organe je imela razporejene podobno kot današnji morski psi in poznejši vretenčarji vse do človeka.
Novinar
