Odkrit najstarejši dokaz o uporabi obsidiana

rezilo
Foto: on Time Vault Gallery

Skupina arheologov z Margherito Mussi na čelu je v Etiopiji našla starodavno predelovalnico obsidiana. V plasteh sedimenta je bilo zakopanih 578 sekir starih 1,2 milijona let. Postale so najstarejši dokaz človekove uporabe obsidiana do zdaj, saj so podrle prejšnji rekord za pol milijona let.

Odkritje prekosi rekord za pol milijona let

Najstarejše kamnito orodje prihaja iz Kenije in je staro 3,3 milijone let. Skozi celotno obdobje kamene dobe najdevamo ostanke kamnitih orodij, od kjer prihaja tudi ime tega obdobja. Vendar uporaba obsidiana je redka in ga z izjemo 700.000 let starih artefaktov iz Kenije nismo našli veliko. Nova najdba kaže, da je vsaj pleme iz današnje Etiopije uporabljalo obsidian za izdelovanje orodja in orožja hkrati pa podre rekord za najstarejšo obdelavo obsidiana za pol milijona let.

Obsidian ljudje uporabljamo še danes

A zakaj obsidian? Ta vulkanska kamnina ima značilen črn sijaj in je zaradi svoje kemijske sestave zelo ostra. Še danes kirurgi uporabljajo skalpele iz obsidiana, ki so do 100krat ostrejši kot jekleni. Najbolj znani uporabniki obsidiana so bila ljudstva srednje amerike. Kot orožje se je odlično izkazal proti neoklepljenemu plenu ali sovražniku in Azteki so ustvarili cvetočo in vojaško močno civilizacijo brez znanja o metalurgiji, ki pa se je dobesedno raztreščila ob stiku z evropskim jeklom.

kirurški skalpeli
Obsidian se še danes uporablja za izdelavo kirurških skalpelov. Foto: on CNN

Pomembnost prostora

Druga velika plat nove najdbe pa je bolj sociološke narave in prevprašuje naš pogled na človečnjake pred Homo sapiensom. Arheologi so najdišče opisali kot delavnico za obsidianove sekire. Torej gre za namensko določen prostor, ki ima točno določeno funkcijo. Danes se nam zdi to kar banalno, vendar ni tako od vedno. Še v srednjem veku so bile ločnice med delovnim in življenjskim prostorom dokaj neobstoječe. Delovna soba ali posebej namenjena soba za goste se pojavita šele na vrhuncu meščanske kulture v viktorijanskih časih. V Mezopotamiji in starem Egiptu (pa verjetno še kje) so ljudje živeli v prostoru skupaj z živalmi, koncept hleva pa jim je bil tuj.

izkop
Pod plastmi sedimenta leži 578 kamenodobnih sekir. Le tri niso iz obsidiana. Foto: on Mussi

Prav tako so kamenodobni ljudje glede na najdene dokaze, vse svoje aktivnosti počeli na enem prostoru, najpogosteje okoli ognja. Najdba specializirane izdelovalnice orodja postavi takšno mišljenje pod dvom, saj so očitno že starodavni človečnjaki razmišljali o delitvi dela, učinkovitosti, namembnosti prostora in nam bili veliko bližje kot najbližjemu opičjemu sorodniku.

Prejšnji članekSTA po dveh letih negotovosti do zadovoljive pogodbe, celo zvišanja financiranja
Naslednji članekKomentar: Kampf na avstrijskem Koroškem

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.