Danski Narodni muzej v Københavnu je že več kot 100 let dom zbirki starodavnih glinenih ploščic s klinopisom iz Bližnjega vzhoda. Pred kratkim pa so znanstveniki s pomočjo sodobne tehnologije digitalizirali in prevedli zbirko ter našli zanimivosti od nasvetov za čaranje do birokratskih postopkov in celo računa za pivo.
Okoli 5200 let nazaj so ljudje iz območja današnjega Iraka in Sirije začeli v glinene tablice zarezovati črke s klinom, nastal je klinopis. Ta izum jim je omogočil sporazumevanje preko velikih razdalj, pomnjenje dogodkov, oseb in materiala ter ustvarjanje napredne družbe z birokracijo vred.
Mnogo izmed starodavnih klinopisov je do zdaj nabiralo prah v danskem Narodnem muzeju, nedavno pa so jih raziskovalci z Univerze København v sklopu projekta »Skriti zakladi: Zbirka klinopisov Narodnega muzeja« dešifrirali in digitalizirali.
Magija proti politični nestabilnosti
Prvi zbir klinopisov je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja prinesen iz antičnega sirijskega mesta Hama, ki ga je kraljestvo Asircev opustošilo okoli leta 8720 pr. n. št. Napadalci so odnesli večino pomembnega materiala, ne pa vsega. Kot je povedal vodja raziskave asirolog Troels Pank Arbøll, kaže, da so bili klinopisi del veliko večje tempeljske knjižnice.
Pišejo o zdravilstvu in magiji, posebej pomembni pa so zato, ker so edini s to tematiko v tem območju in času. Eden izmed njih izstopa še posebej: opisuje čarobni ritual, ki naj bi vladarje zaščitil pred politično nestabilnostjo. Traja vso noč in vključuje zažiganje voščenih kipcev medtem ko mistik recitira čarobne verze. Zanimivo je, da so Asirci ta klinopis »pozabili« v Hami, saj je bil zelo pomemben za legitimnost vladarjev.
Beleženje zgodovine
Neki drugi klinopis, prav tako iz najdišča v Hami, vsebuje seznam resničnih in mitoloških vladarjev z Gilgamešom vred, sega pa vse do pred časa vesoljnega potopa. Vesoljni potop in Noetova barka tako nista izum Stare zaveze, temveč tematika, ki se pojavlja že v mitologiji starih bližnjevzhodnih ljudstev.
Vladar brez pisave ni pravi vladar
Druga zbirka klinopisov je bila izkopana leta 1957 na najdišču Tell Shemshara v današnjem severnem Iraku. Klinopisi razkrivajo korespondenco med lokalnim vladarjem in asirskim kraljem okoli leta 1800 pr. n. št. Gre za sporočila administrativne narave, torej popise prebivalstva, hrane, denarnih tokov.
Troels Pank Arbøll opozarja, kako pomembna je bila pisava za vladarje. Izkazujejo odlično organizacijo, ki je potrebna za upravljanje imperija, ki je vključeval območje današnjega Egipta, Izraela, Jordanije, Libanona, Sirije, Iraka in Kuvajta. Vse to je omogočala pisava in natančno beleženje. Beležili so tako natančno, da so med klinopisi arheologi našli celo starodaven račun za pivo.
Novinar
