Zdrav življenjski slog, ki vključuje zmerno uživanje alkohola, zdravo prehrano, redno telesno dejavnost, zdrav spanec in pogoste socialne stike, izogibanje kajenju in časa namenjenemu sedenju, zmanjšuje tveganje za depresijo, je pokazala nova raziskava.
Ekipa preučevala kombinacijo dejavnikov
V raziskavi je mednarodna skupina raziskovalcev, vključno z Univerzo v Cambridgeu in Univerzo Fudan, preučevala kombinacijo dejavnikov, vključno z dejavniki življenjskega sloga, genetiko, strukturo možganov ter našim imunskim in presnovnim sistemom, da bi prepoznala osnovne mehanizme
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije približno eden od 20 odraslih doživi depresijo, stanje pa predstavlja veliko breme za javno zdravje po vsem svetu. Dejavniki, ki vplivajo na nastanek depresije, so zapleteni in vključujejo mešanico bioloških dejavnikov in dejavnikov življenjskega sloga.
Da bi bolje razumeli razmerje med temi dejavniki in depresijo, so se raziskovalci obrnili na UK Biobank, biomedicinsko bazo podatkov in raziskovalni vir, ki vsebuje anonimizirane podatke o genetiki, življenjskem slogu in zdravju udeležencev.
S preučevanjem podatkov skoraj 290.000 ljudi – od katerih jih je 13.000 imelo depresijo –, ki so jih spremljali v devetletnem obdobju, je ekipa uspela prepoznati sedem dejavnikov zdravega načina življenja, povezanih z manjšim tveganjem za depresijo. To so bili:
- zmerno uživanje alkohola
- zdrava prehrana
- redna telesna aktivnost
- zdrav spanec
- ne kajenje
- nizko do zmerno preživljanje časa v sedečem položaju
- pogoste socialne povezave
Dober nočni spanec naredil največjo razliko
Od vseh teh dejavnikov je dober nočni spanec – med sedem in devet ur na noč – naredil največjo razliko, saj je zmanjšal tveganje za depresijo za 22 odstotkov.
Pred ponavljajočo se depresivno motnjo je najbolj varovala pogosta socialna povezanost, ki je na splošno zmanjšala tveganje za depresijo za 18 odstotkov.
Zmerno uživanje alkohola je zmanjšalo tveganje za depresijo za 11 odstotkov, zdrava prehrana za šest odstotkov, redna telesna dejavnost za 14 odstotkov, ne kajenje za 20 odstotkov in nizko do zmerno preživljanje časa v sedečem položaju za 13 odstotkov.
Posameznike razporedili v tri skupine
Glede na število dejavnikov zdravega življenjskega sloga, ki se jih je posameznik držal, je bil razporejen v eno od treh skupin: neugoden, vmesni in ugoden življenjski slog. Posamezniki v vmesni skupini so imeli približno 41 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo zboleli za depresijo v primerjavi s tistimi z neugodnim življenjskim slogom, medtem ko je bila v skupini z ugodnim življenjskim slogom 57 odstotkov manjša verjetnost.
Ekipa je nato pregledala DNK udeležencev in vsakemu dodelila oceno genetskega tveganja. Ta rezultat je temeljil na številu genetskih variant posameznika, ki so znano povezane s tveganjem za depresijo. Tisti z najnižjo oceno genetskega tveganja so imeli 25 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo razvili depresijo v primerjavi s tistimi z najvišjo oceno – kar je veliko manjši vpliv kot način življenja.
Pri ljudeh z visokim, srednjim in nizkim genetskim tveganjem za depresijo je skupina nadalje ugotovila, da lahko zdrav življenjski slog zmanjša tveganje za depresijo. Ta raziskava poudarja pomen zdravega načina življenja za preprečevanje depresije, ne glede na genetsko tveganje osebe.
Profesorica Barbara Sahakian z Oddelka za psihiatrijo na Univerzi v Cambridgeu je dejala: »Čeprav lahko naš DNK – genetska roka, ki smo jo imeli – poveča tveganje za depresijo, smo pokazali, da je zdrav življenjski slog potencialno bolj pomemben.
»Nekateri od teh dejavnikov življenjskega sloga so stvari, ki jih imamo pod nadzorom, zato moramo poskušati najti načine, kako jih izboljšati – zagotoviti, da imamo dober spanec in obiskati prijatelje, na primer – lahko resnično spremeni življenja ljudi.«
Ekipa preučila številne dejavnike
Da bi razumeli, zakaj lahko zdrav življenjski slog zmanjša tveganje za depresijo, je ekipa preučila številne druge dejavnike.
Najprej so preučili posnetke možganov z magnetno resonanco nekaj manj kot 33.000 udeležencev in odkrili številne predele možganov, kjer je bil večji volumen – več nevronov in povezav – povezan z zdravim načinom življenja. Ti so vključevali palidum, talamus, amigdalo in hipokampus.
Nato je ekipa iskala označevalce v krvi, ki so kazali na težave z imunskim sistemom ali metabolizmom (kako predelamo hrano in proizvajamo energijo). Med označevalci, za katere je bilo ugotovljeno, da so povezani z življenjskim slogom, sta bila C-reaktivni protein, molekula, ki nastane v telesu kot odziv na stres, in trigliceridi, ena od primarnih oblik maščobe, ki jo telo uporablja za shranjevanje energije za pozneje.
Te povezave podpirajo številne prejšnje študije. Na primer, izpostavljenost stresu v življenju lahko vpliva na to, kako dobro smo sposobni uravnavati krvni sladkor, kar lahko privede do poslabšanja imunskega delovanja in pospeši s starostjo povezane poškodbe celic in molekul v telesu. Slaba telesna dejavnost in pomanjkanje spanja lahko poškodujeta sposobnost telesa, da se odzove na stres. Ugotovljeno je bilo, da osamljenost in pomanjkanje socialne podpore povečujeta tveganje za okužbo in povečujeta znake imunske pomanjkljivosti.
Pot od življenjskega sloga do imunskih in presnovnih funkcij najpomembnejša
Ekipa je ugotovila, da je bila pot od življenjskega sloga do imunskih in presnovnih funkcij najpomembnejša. Z drugimi besedami, slabši življenjski slog vpliva na naš imunski sistem in metabolizem, kar posledično poveča tveganje za depresijo.
Dr. Christelle Langley, prav tako z Oddelka za psihiatrijo na Univerzi v Cambridgeu, je dejala: »Navajeni smo misliti, da je zdrav način življenja pomemben za naše fizično zdravje, vendar je prav tako pomemben za naše duševno zdravje. Dober je za zdravje in kognicijo naših možganov, ampak posredno tudi s spodbujanjem bolj zdravega imunskega sistema in boljšega metabolizma.«
Profesor Jianfeng Feng z univerze Fudan in univerze Warwick je dodal: »Vemo, da se depresija lahko začne že v adolescenci ali mlajši odrasli dobi, zato bi morali mlade ljudi izobraževati o pomenu zdravega načina življenja in njegovem vplivu na duševno zdravje v šolah.«
Novinar
