Pojavlja se nov element katastrofalnih vplivov podnebnih sprememb – kako globalno segrevanje vpliva na človeške možgane.
Kako klimatske spremembe vplivajo na možgane?
Mednarodna skupina akademikov je raziskovala načine, na katere so raziskave pokazale, da spreminjajoče se okolje vpliva na delovanje naših možganov, in kako bi podnebne spremembe lahko vplivale na delovanje naših možganov v prihodnosti. Prispevek je vodila Univerza na Dunaju s prispevki univerz v Ženevi, New Yorku, Chicagu, Washingtonu, Stanfordu, Exeterju v Združenem kraljestvu in Inštitutu Max Plank v Berlinu. Raziskuje tudi vlogo, ki jo lahko igrajo nevroznanstveniki pri nadaljnjem razumevanju in obravnavi teh izzivov.
Vodilna avtorica dr. Kimberly C. Doell z Univerze na Dunaju je dejala: »Že dolgo vemo, da lahko dejavniki v našem okolju povzročijo spremembe v možganih. Vendar šele začenjamo opazovati, kako podnebne spremembe, največja globalna grožnja našega časa, lahko spremeni naše možgane. Glede na vse pogostejše ekstremne vremenske pojave, ki smo jih že deležni, poleg dejavnikov, kot so onesnaženost zraka, način dostopa do narave ter stres in tesnoba, ki ju ljudje doživljajo zaradi podnebnih sprememb, je ključnega pomena da razumemo vpliv, ki bi ga vse to lahko imelo na naše možgane. Šele takrat lahko začnemo iskati načine za ublažitev teh sprememb.«
Od leta 1940 so znanstveniki iz študij na miših vedeli, da lahko spreminjanje okoljskih dejavnikov močno spremeni razvoj in plastičnost možganov. Ta učinek so opazili tudi pri ljudeh v raziskavah, ki so preučevale učinke odraščanja v revščini in so odkrile motnje v možganskih sistemih, vključno s pomanjkanjem kognitivne stimulacije, izpostavljenostjo toksinom, slabo prehrano in povečanim stresom v otroštvu. Čeprav ni povsem presenetljivo, ta raziskava poudarja velik vpliv, ki ga ima lahko okolje posameznika na njegove možgane.
Avtorji pozivajo k raziskavam
Zdaj avtorji pozivajo k raziskavam, da bi raziskali vpliv izpostavljenosti ekstremnejšim vremenskim pojavom, kot so vročinski valovi, suše in orkani, ter s tem povezanimi gozdnimi požari in poplavami na človeške možgane. Verjamejo, da lahko takšni dogodki spremenijo možgansko strukturo, delovanje in splošno zdravje, zahtevajo pa tudi več raziskav, da bi ocenili, kako lahko to pojasni spremembe v dobrem počutju in vedenju.
Prispevek raziskuje tudi vlogo, ki jo ima lahko nevroznanost pri vplivanju na naše razmišljanje o podnebnih spremembah, naše presoje in naše odzive.
Dr. Mathew White z univerz v Exeterju in na Dunaju je soavtor študije. Dejal je: »Razumevanje nevronske aktivnosti, ki je pomembna za motivacije, čustva in časovna obzorja, lahko pomaga napovedati vedenje in izboljša naše razumevanje osnovnih ovir, ki ljudem preprečujejo, da bi se obnašali tako okoljsko, kot bi si želeli. Tako delovanje možganov kot podnebne spremembe so visoko kompleksna področja. Nanje moramo začeti gledati kot na medsebojno povezana in ukrepati, da zaščitimo svoje možgane pred prihodnjo realnostjo podnebnih sprememb ter začeti bolje uporabljati naše možgane, da se spopademo s tem, kar se že dogaja, in preprečimo hujše scenarije.«
Novinar
