Izsledki raziskave mednarodne skupine raziskovalcev iz sedmih držav pod vodstvom raziskovalcev z Univerzitetnega medicinskega centra v Leidnu, kažejo, da se pri bolnikih pojavlja za 30 % manj resnih neželenih učinkov zdravil, če je izbira zdravil prilagojena njihovemu genskemu zapisu. Pri raziskavi, ki kot prva dokazuje prednosti predpisovanja zdravil na podlagi genskega zapisa posameznega bolnika, so sodelovali tudi raziskovalci z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Rektor Univerze o pomenu sodelovanja pri raziskavi
Rektor univerze, prof. dr. Gregor Majdič, je dejal, da so na Univerzi v Ljubljani ponosni, da so njihovi raziskovalci sodelovali pri tako pomembni raziskavi. Ob tem o pomenu raziskave dodal: »Čeprav je določanje genskega zapisa relativno drago, lahko takšno bolj usmerjeno predpisovanje zdravil dolgoročno predstavlja prihranke za zdravstveni sistem, saj bi nov način predpisovanja zaradi manjše porabe zdravil pomenil neposredne prihranke za zdravstvene blagajne, posredno pa bi več prihranili tudi zaradi manj pogostih neželenih učinkov zdravil. To pomeni manj obiskov pri zdravnikih, redkejše menjavanje zdravil ter boljši učinek zdravljenj.«
O raziskavi, pri kateri je sodelovala Medicinska fakulteta
V raziskavo je bilo vključenih približno 7000 bolnikov iz sedmih evropskih držav z različnimi zdravstvenimi težavami, od tega 716 slovenskih bolnikov. Poleg raziskovalcev Laboratorija za farmakogenetiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je pri študiji sodelovalo več kot 50 slovenskih zdravnikov in zdravstvenih delavcev. Raziskovalno skupino v Sloveniji je vodila prof. dr. Vita Dolžan, predstojnica Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Udeleženci so bili povabljeni v raziskavo ob pričetku jemanja katerih izmed zdravil, na katerih presnovo lahko vplivajo genetski dejavniki. Pri vseh udeležencih so preverili prisotnost 50 različnih sprememb v zapisu 12 specifičnih genov, ki lahko vplivajo na delovanje 39 izbranih zdravil. Pri bolnikih v študijski skupini so genetsko analizo opravili pred ali ob pričetku zdravljenja, pri bolnikih v kontrolni skupini pa je bila genetska analiza opravljena na koncu raziskave.
V obdobju dvanajstih tednov po začetku zdravljenja so medicinske sestre ali raziskovalci redno anketirali sodelujoče bolnike in preverjali pojav neželenih učinkov zdravil. Bolniki, ki so uporabljali odmerke zdravil, prilagojene njihovemu genskemu zapisu, se poročali manj neželenih učinkov, hkrati pa so bili zelo zadovoljni s farmakogenetsko kartico (kartico, na kateri so zapisane priporočljive prilagoditve zdravljenja na podlagi genskega zapisa) in rezultati, ki so jih prejeli.
Naslednji korak?
Mednarodno raziskavo je vodil Henk-Jan Guchelaar, profesor klinične farmacije na univerzi v Leidnu, ki že več kot dvajset let izvaja raziskave na tem področju. »Prvič smo dokazali, da prilagojen pristop deluje za veliko število zdravil. Zdaj imamo na voljo dovolj dokazov, da lahko nadaljujemo z uporabo v klinični praksi,« je povedal ob rezultatih raziskave.
Poudarja še, da si želijo, da bi bilo farmakogenetsko testiranje dostopno vsakemu bolniku, ki potrebuje zdravila, saj bo tako zagotovljeno bolj učinkovito in bolj varno zdravljenje vsakega bolnika.
Novinar
