Znanstveniki so opazili ogromen planet, ki je v zelo zgodnji fazi svojega razvoja. Plinasti orjak AB Aurigae b je devetkrat večji od Jupitra, dogajanje na njem pa ne sledi našim predvidevanjem o rojstvu planetov.
Astronomi ta zelo mlad planet opazujejo s Hubblom in zemeljskim teleskopom Subaru. AB Aurigae b je eden izmed več kot 5000 eksoplanetov, ki smo jih opazili, a izstopa po nekaj posebnostih.
Ta plinasti orjak je tako orjaški, da že skoraj spada v kategorijo rjavih pritlikavk – teles, ki se po masi znajdejo med planeti in zvezdami. Drugič, okoli svoje zvezde kroži na zelo veliki razdalji, ki preseneča astronome. Tretjič, njegov razvoj se ne sklada z našimi teorijami, kako naj bi se plinasti velikani oblikovali, hkrati pa je tudi najmlajši plinasti orjak, ki smo ga kadarkoli opazili.
AB Aurigae b
AB Aurigae b je plinasti orjak. Ta vrsta planetov ima v središču trdo jedro, ki ga obkroža oblak plinov. Večinoma sta to vodik in helij. AB Aurigae b je devetkrat večji od Jupitra, največjega planeta v našem osončju.
Kroži okoli zvezde AB Aurigae, ki je zelo mlada, zato pa 60-krat svetlejša od Sonca in 2,4-krat težja. Razdalja med AB Aurigae in AB Aurigae b čudi astronome, saj je še okoli trikrat večja kot razdalja med Soncem in Neptunom – zadnjim planetom našega osončja.
Aurigae prevprašuje naše teorije o rojstvu planetov
Najbolj znana teorija o rojstvu plinastih velikanov gre takole: v planetarni meglici, ki kroži okoli zvezde se začno delci sprijemati in ustvarjati vedno večje kose. Ko te »kepe« dovolj zrastejo, začno s svojo gravitacijo ustvarjati pogoje za nadaljnjo formacijo planetov. V primeru plinastih velikanov je to, da trda sredica v svoje gravitacijsko polje ujame pline, ki gradijo njegovo atmosfero.
A vse to ne velja za AB Aurigae b. Ker je od svoje zvezde tako oddaljen, se ne more razvijati po zgornji teoriji, je za Guardian razložil soavtor raziskave Oliver Guyon z Univerze v Arizoni. Znanstveniki pravijo, da AB Aurigae nastaja drugače: daleč od zvezde se v nizkih temperaturah meglica ohladi in s pomočjo gravitacije nastane več velikih teles, ki pozneje postanejo planeti.
Guyon odkritje komentira: »Nova astronomska opazovanja ves čas preizkušajo naše teorije, kar pa je dobro. Tako jih lahko nadgradimo.«
Novinar
