Najnovejša nevrološka študija, objavljena v reviji Science Advances, razkriva, da akutni stres močno ovira sposobnost možganov, da med seboj povezujejo različne spomine. Proces, znan kot integracija spomina, nam v vsakdanjem življenju omogoča, da na podlagi preteklih izkušenj in novih informacij sklepamo in sprejemamo logične odločitve.
Ko smo pod vplivom nenadnega stresa (na primer med zahtevnim razgovorom za službo), se ta povezovalni mehanizem preprosto izklopi, kar pojasnjuje, zakaj ljudje pod pritiskom pogosto delujemo manj bistroumno.
Spremembe v delovanju hipokampusa
Znanstveniki so s kombinacijo psiholoških testov in slikanja možganov ugotovili, da stres ne preprečuje samega pomnjenja novih podatkov, temveč neposredno vpliva na hipokampus, ključni center za spomin. V običajnih okoliščinah hipokampus ob soočenju z novo situacijo podzavestno obudi sorodne stare spomine in jih združi v celoto. Pod vplivom stresa pa je to ponovno aktiviranje starih spominov močno oslabljeno. Namesto da bi možgani pretekle in sedanje dogodke povezali, jih začnejo obravnavati kot popolnoma ločene, nepovezane otoke informacij.
Izguba sposobnosti za logično sklepanje
Zaradi te motnje v delovanju možganskih mrež ljudje v stresnih situacijah začasno izgubimo sposobnost tistega pravega uvida ali intuicije. Če bi v normalnem stanju hitro povezali dva različna dogodka in iz njiju izpeljali logičen zaključek, nam stres to prepreči. Nevroznanstveniki poudarjajo, da gre za izjemno pomembno odkritje, saj natančno prikazuje nevrološki šum, ki nastane v naših glavah, ko se znajdemo pod pritiskom.
Pomen za duševno zdravje in prihodnost
Raziskava ima širše posledice, ki presegajo zgolj vsakodnevno pozabljivost ali slabše reševanje težav pod stresom. Slabša zmožnost integracije spominov je namreč tesno povezana z nekaterimi težjimi stanji na področju duševnega zdravja, kot so anksiozne motnje in psihoze. Razumevanje natančnih nevronskih poti, ki jih stres poškoduje, odpira nova vrata za razvoj terapevtskih metod, s katerimi bi lahko ljudem pomagali ohraniti prožnost mišljenja in kognitivne sposobnosti tudi v najbolj obremenjujočih življenjskih obdobjih.
Novinar
