Se sprašuješ o tem, kdaj boš imel v življenju srečo? Tvojih ugibanj in vprašanj je konec, na pomoč pa ti je priskočila znanost. Vrednotenje več kot 400 vzorcev pokazalo, kako se subjektivno počutje razvija skozi življenjsko dobo.
Trendi dobrega počutja v življenju
V svoji študiji so raziskovalci preučevali trende subjektivnega dobrega počutja v življenjski dobi na podlagi 443 vzorcev iz longitudinalnih študij s skupno 460.902 udeleženci. »Osredotočili smo se na spremembe v treh osrednjih komponentah subjektivnega dobrega počutja,« pojasnjuje profesorica Susanne Bücker, ki je sprva delala na študiji v Bochumu, nato pa se je preselila v Köln: »Zadovoljstvo z življenjem, pozitivna čustvena stanja in negativna čustvena stanja.«
Ugotovitve kažejo, da se je zadovoljstvo z življenjem:
- zmanjšalo med 9. in 16. letom,
- nato nekoliko povečalo do 70. leta in
- nato spet zmanjšalo do 96. leta.
Pozitivna čustvena stanja so pokazala splošni upad od 9. do 94. leta, medtem ko so negativna čustvena stanja rahlo nihala med 9. in 22. letom, nato so se zmanjšala do 60. leta in nato ponovno povečala.
Avtorji so ugotovili večje mediane sprememb v pozitivnih in negativnih čustvenih stanjih kot v zadovoljstvu z življenjem.
Kdaj zadovoljstvo v življenju upade?
»Na splošno je študija pokazala pozitiven trend v širokem obdobju življenja, če pogledamo zadovoljstvo z življenjem in negativna čustvena stanja,« kot rezultate povzema Susanne Bücker. Rahel upad zadovoljstva z življenjem med 9. in 16. letom starosti raziskovalci pripisujejo na primer spremembam v telesu in družbenem življenju, ki se zgodijo v puberteti.
Zadovoljstvo ponovno narašča od mladosti naprej. Pozitivni občutki se od otroštva do pozne odraslosti običajno zmanjšajo. V zelo pozni odrasli dobi so se vse komponente subjektivnega počutja prej poslabšale kot izboljšale. »To bi lahko bilo povezano z dejstvom, da se pri zelo starih ljudeh telesna zmogljivost zmanjša, zdravje pogosto poslabša, socialni stiki pa se zmanjšajo; nenazadnje tudi zato, ker njihovi vrstniki umrejo,« ugiba raziskovalka.
Študija poudarja potrebo po upoštevanju in spodbujanju subjektivnega dobrega počutja z različnimi komponentami skozi celotno življenjsko dobo, kot ugotavljajo avtorji študije. Njihove ugotovitve bi lahko zagotovile pomembne smernice za razvoj intervencijskih programov, zlasti tistih, ki so namenjeni ohranjanju ali izboljšanju subjektivnega dobrega počutja pozno v življenju.
Novinar
