Vesoljska misija za prihodnje generacije

vesolje

Inženirji z Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory (JHU-APL) so objavili predlog za novo sondo, ki bo nadaljevala delo slavnih NASA sond Voyager 1 in 2.

Sondi misije Voyager sta v vesolju že dobrih 40 let. Izstreljeni sta bili leta 1977, nakar sta potrebovali tri leta, da sta končali svojo osnovno misijo – opazovanje Jupitra, Saturna, Neptuna in Urana. Od 80-ih dalje sta na medzvezdni misiji, kjer se Voyager 1 trenutno oddaljuje od sonca s hitrostjo 1 AU na leto.

Znanstveniki predvidevajo, da bosta sondi delovali še nekaj let in pošiljali radijske signale. Sčasoma bo njuno delovanje vse bolj okrnjeno, saj bosta za varčevanje z energijo ugašali nekatere instrumente. Že leta 1991 je Voyager 2 izklopil fotopolarimeter in privarčeval 1,2 W.

Jupiter
Ikonična fotografija Jupitra in njegove Velike rdeče pege, ki jo je posnel Voyager 1. (vir: NASA)

Napake Voyagerjev

Čeprav sta nam sondi prinesli čudovita odkritja – in jih še vedno – imata nekaj napak, ki bi jih ameriški znanstveniki radi popravili z novo sondo. Njun zavidljiv čas delovanja (po predvidevanjih bo to nekaj več kot 50 let) je še vedno majhen glede na vesoljske dimenzije. Poleg tega sta bili zgrajeni z namenom opazovanja bližnjih planetov in ne medzvezdnega prostora, kjer se nahajata zdaj.

Lokacija Voyager 2
Leta 2018 je Voyager 2 zapustil heliosfero (pri okoli 100 AU) in bil drugo najbolj oddaljeno plovilo od Zemlje za Voyager 1. Oba pa sta še vedno 1000-krat bolj oddaljena od najbljižje zvezde Ross 248. (vir: wiki)

Nova sonda

Predlagana nova sonda bo opremljena z najnovejšo tehnologijo in novimi cilji. Vodja inženirjev Ralph McNutt je za BBC povedal, da bo njihova sonda hitrejša in bolj dolgoživa kot vse do sedaj. Računajo, da se bo oglašala Zemlji še več kot 100 let po izstrelu, globoko iz vesolja. Jupiter bo dosegla v zgolj sedmih mesecih, kjer bo izvedla manever »frača« in se s pomočjo gravitacije izstrelila proti robu sončnega sistema ter naprej. Njena najvišja hitrost bo okoli milijardo kilometrov na leto.

Opremljena bo s senzorji, posebej prilagojenimi medzvezdnemu prostoru, ki mu vladajo delci, prah in magnetna polja drugih zvezd. Cilj je zapustiti heliosfero (območje vpliva našega Sonca) in opazovati naš sistem od zunaj. Tako bodo znanstveniki izvedeli več o »ščitu«, ki sončni sistem varuje pred sevanji iz vesolja, kot atmosfera varuje Zemljo. Morda sonda celo doseže Oortov oblak, katerega bo Voyager 1 (že dolgo nedelujoč) čez približno 300 let.

vesoljska sonda

A nič še ni dorečeno

Nova sonda naj bi bila izstreljena leta 2036, če ji bo finančna situacija naklonjena. Predlog McNuttove skupine je le eden izmed mnogih, ki se potegujejo za odobritev in financiranje s strani raznih institucij. Morda se zgodi, da se odločevalci bolj ogrejejo za projekte bližje Zemlji in Soncu, ki so tudi kratkoročnejše narave. Misija nove sonde bi po izračunu v prvi fazi trajala vsaj 50 let, kar pomeni, da bo večina raziskovalcev, ki so objavili predlog, takrat že vsaj upokojenih. A McNuttove skupine to ne moti in ponosno povedo, da je to misija prihodnjih generacij.

Prejšnji članek☑️ KVIZ: Kateremu liku iz serije Prijatelji si najbolj podoben?
Naslednji članekTudi čist zrak ni več čist

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.