Nova študija, objavljena v reviji The Lancet, je pokazala doslej najobsežnejšo analizo o tem, kaj je privedlo do odpovedi srca pri prvi uspešni presaditvi gensko spremenjenega prašičjega srca človeškemu bolniku na svetu. Ta prelomni postopek so januarja 2022 izvedli zdravniki in znanstveniki z Medicinske fakultete Univerze v Marylandu (UMSOM) in je pomenil pomemben mejnik za medicinsko znanost.
Zakaj je bolnik umrl dva meseca po presaditvi?
Bolnik, 57-letni David Bennett, je bil zdravljen v medicinskem centru Univerze v Marylandu. Skoraj sedem tednov po operaciji je imel močno srčno funkcijo brez očitnih znakov akutne zavrnitve. Dva meseca po presaditvi je zaradi nenadnega srčnega popuščanja umrl. Od takrat je ekipa za presaditve izvajala obsežne študije fizioloških procesov, ki so privedli do odpovedi srca, da bi ugotovila dejavnike, ki jih je mogoče preprečiti pri prihodnjih presaditvah in tako izboljšati možnosti za dolgoročni uspeh.
»Naš članek zagotavlja ključni vpogled v to, kako so številni dejavniki verjetno imeli vlogo pri zmanjšanju funkcionalnosti presajenega srca,« je dejal glavni avtor študije Muhammad M. Mohiuddin, doktor medicine, profesor kirurgije in znanstveni/programski direktor programa za ksenotransplantacijo srca na UMSOM. »Naš cilj je še naprej razvijati to področje, saj se pripravljamo na klinična preskušanja ksenotransplantacij prašičjih organov.«
Gospod Bennett, ki je bil v končni fazi srčnega popuščanja in se je bližal koncu življenja, ni bil primeren za tradicionalno presaditev srca. Postopek je odobrila Uprava ZDA za hrano in zdravila v skladu z določbo o razširjenem dostopu (sočutna uporaba).
»Bili smo odločeni, da bomo razjasnili, kaj je pri gospodu Bennettu, ki je prostovoljno opravil junaško dejanje in postal prvi na svetu, povzročilo motnje v delovanju presajenega srca,« je dejal soavtor študije Bartley Griffith, doktor medicine, profesor kirurgije in ugledni profesor za transplantacijo Thomas E. in Alice Marie Hales na UMSOM. »Želimo, da naš naslednji bolnik s ksenotransplantacijo ne le preživi dlje, ampak da se vrne v normalno življenje in uspeva več mesecev ali celo let.«
Opravili so obsežne teste na bolniku
Da bi bolje razumeli procese, ki so privedli do disfunkcije presadka prašičjega srca, je raziskovalna skupina opravila obsežne teste na omejenih razpoložljivih tkivih bolnika. Skrbno so začrtali zaporedje dogodkov, ki so pripeljali do odpovedi srca, in dokazali, da je srce na slikovnih testih, kot je ehokardiografija, dobro delovalo do 47. dne po operaciji.
Nova študija potrjuje, da v prvih nekaj tednih po presaditvi ni bilo znakov akutne zavrnitve. Verjetno je srčno popuščanje pri gospodu Bennettu povzročilo več prekrivajočih se dejavnikov, vključno s slabim zdravstvenim stanjem pred presaditvijo, zaradi katerega je postal močno imunsko oslabljen. To je omejilo uporabo učinkovitega režima proti zavrnitvi, ki se uporablja v predkliničnih študijah za ksenotransplantacijo.
Raziskovalci so ugotovili, da je bil bolnik zato verjetno bolj izpostavljen zavrnitvi organa zaradi protiteles, ki jih proizvaja imunski sistem. Raziskovalci so na podlagi histologije, imunohistokemičnega barvanja in analize RNA posameznih celic našli posredne dokaze o zavrnitvi, ki jo povzročajo protitelesa.
K poškodbam celic srčne mišice je morda prispevala tudi uporaba intravenskega imunoglobulina IVIG, zdravila, ki vsebuje protitelesa. Bolnik ga je dobil dvakrat v drugem mesecu po presaditvi, da bi preprečil okužbo, kar je verjetno sprožilo tudi imunski odziv proti prašičem. Raziskovalna skupina je našla dokaze o imunoglobulinskih protitelesih, usmerjenih v plast prašičjega žilnega endotelija srca.
Nazadnje je nova študija raziskala prisotnost latentnega virusa, imenovanega prašičji citomegalovirus (PCMV), v prašičjem srcu, ki je morda prispeval k motnjam v delovanju presadka. Do aktivacije virusa je morda prišlo po tem, ko je bil bolnikov režim protivirusnega zdravljenja zmanjšan zaradi drugih zdravstvenih težav. To je lahko sprožilo vnetni odziv, ki je povzročil poškodbe celic. Vendar ni dokazov, da bi se bolnik okužil z virusom ali da bi se virus razširil na organe zunaj srca. Razviti so bili izboljšani protokoli testiranja PCMV za občutljivo odkrivanje in izključitev latentnih virusov za prihodnje ksenotransplantacije.
V prihodnosti strožji nadzor nad znaki zavrnitve
»Iz te prelomne operacije in pogumnega prvega bolnika, gospoda Bennetta, se lahko naučimo dragocenih lekcij, ki nam bodo pomagale pri prihodnjih ksenotransplantacijah,« je dejal dekan UMSOM Mark T. Gladwin, doktor medicine, podpredsednik za medicinske zadeve Univerze Maryland v Baltimoru in zaslužni profesor John Z. in Akiko K. Bowers.
»V prihodnosti bo naša ekipa kirurgov in znanstvenikov uporabila novo oblikovane teste imunskih celic za natančnejše spremljanje bolnika v dneh, tednih in mesecih po ksenotransplantaciji. To bo omogočilo strožji nadzor nad najzgodnejšimi znaki zavrnitve in obetalo resnično življenjsko pomembno inovacijo.«
Novinar
