Zakaj ljudje spimo manj kot drugi primati?

Ženska spi v postelji
Foto: amenic181 on iStock

Ljudje si z lemurji in opicami delimo več anatomskih in funkcionalnih značilnosti, ki odražajo naš skupni izvor. Švedski botanik Carl Linnaeus, ki je najbolj znan po razvoju sistema za poimenovanje živali in rastlin, je ta red poimenoval Prvaki, saj je bil mnenja, da gre za najvišji red živali.

Glede na pomembne lastnosti, ki so skupne vsem prvakom, je nenavadno, da ljudje spimo tako malo časa v primerjavi z drugimi člani redu.

Spanec je konec koncev nujno pomemben za optimalno delovanje možganov, imunskega sistema, spomina ter drugih fizioloških procesov. Raziskovalci so se zato podali na misijo najti odgovor na vprašanje, zakaj drugi prvaki očitno potrebujejo več spanca kot mi.

Različne arhitekture spanca

Povprečen čas spanja prvakov
Povprečen čas spanja prvakov. Foto: on ScienceNews

Na količino spanca seveda vplivajo raznorazni dejavniki, ampak Samson in drugi so si za merjenje tega izbrali ne-industrijske človeške skupnosti, saj so te najbolj podobne okolju, v kakršnem smo se ljudje razvili.

Ljudje v takšnih skupnostih spijo povprečno 7 ur na dan, preostali primati pa občutno več, kot je razvidno iz zgornjega grafa.

Še več, spremljanje električne aktivnosti v možganih je pokazalo, da ljudje več časa našega spanca preživimo v REM fazi (kar je kratica za rapid eye movement, oziroma hitro premikanje oči).

Ta faza je ključna pri popravilu iz zaščiti možganov. Ne glede na to, kako dolg je tvoj spanec, če ne vsebuje REM faze, se ne boš zbudil povsem spočit, kot poroča Sleepopolis.

Grožnja plenilcev

Prevladujoča teorija je, da so naši predniki živeli in spali na drevesih, kar večina drugih prvakov dela še danes.

Opica spi na drevesu.
Opica spi na drevesu. Foto: rattanapat on iStock

Sčasoma pa smo ljudje naredili tranzicijo, in se z dreves premaknili na tla in tako za seboj pustili ugodnosti, ki jih je spanje na višinah omogočalo. Nov način življenja nas je postavil v ranljiv položaj, saj smo bili bolj izpostavljeni raznoraznim plenilcem.

Evolucija je tako začela dajati prednost krajšim obdobjem spanja, saj so dolga obdobja pomenila več časa, ko se ljudje niso mogli zavarovati ali pobegniti.

Ta ugotovitev je skladna z raziskavo Capellinija in drugih, ki so s preučevanjem prvakov prišli do ugotovitve, da tiste vrste, ki so bolj podvržene tveganjem plenilcev, spijo manj časa.

Vpliv metabolizma in možganov

Na arhitekturo spanca, kar je nobel izraz za poimenovanje trajanja spanca in njegovih faz, vplivajo tudi nekatere fiziološke lastnosti in značilnosti, ki jih je opisal Samson v svojem članku.

Capellini in drugi so ugotovili tudi, da hitrejši metabolizem pomeni manj spanca; očitno se za vrste s hitrejšo presnovo bolj splača evolucijsko krajšanje časa, ki ga preživijo v stanju spanja, vendar razlog za povezavo v tej raziskavi ni bila naveden.

Zaenkrat ni še nihče našel povezave med relativno maso možganov in trajanjem spanca, znano pa je, da je večja relativna masa organa povezana z večjim odstotkom REM spanca, kar velja za ljudi.

Happy young African woman keeping arms outstretched while waking up in bed
Foto: g-stockstudio iz iStock

Dobro izkoriščen čas, ko ne spimo

V ne-industrijskih družbah je značilno, da se ljudje zvečer zberejo okoli ognja, kjer se kuha hrana, pojejo skupaj ter se nato še nekaj časa zadržujejo okrog ognja. Otroci se postopoma odpravijo spat, ostali pa ostanejo budni še nekaj časa, se pogovarjajo in delijo zgodbe.

Zato je zelo verjetno, da so ljudje nekaj ur spanca zamenjali za deljenje informacij in kulture.

To je bilo sicer že večkrat predlagano s strani znanstvenikov; namreč, da če ima žival boljše stvari za delati kot počivati (na primer se hraniti, dvoriti potencialnim partnerjem itd.), bo naravna selekcija dala prednost krajšemu spancu.

S tem, ko se je človeški spanec skrajšal, so torej tej imeli več časa za razvijanje raznih spretnosti, povečanje znanja, ustvarjanje zavezništev ipd.

REM spanec

Jasno je torej, da se je krajši spanec v zgodovini človeštva izkazal za precej koristnega; še vedno pa smo se ljudje morali dovolj spočiti, da smo bili kos vsakdanu.

Zato se je naš spanec prilagodil na način, da je ohranil REM faze spanca in zmanjšal vse druge. To pomeni povečanje kvalitete spanca, kljub kratkoročnosti le-tega.

Med REM smo fazo precej bolj ranljivi kot v drugih, saj začasno izgubimo mišični tonus, ki omogoča premikanje mišic. Takšno stanje je v nepredvidljivih okoljih neugodno, kar je verjetno tudi eden od razlogov, zakaj so ljudje spali v skupinah. Ta praksa je še vedno prisotna v ne-industrijskih družbah.

Anja Koglot

Junior novinar

VIRBBC
Prejšnji članekNika Kovač postala predsednica Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora
Naslednji članekSlovenija je dobila drugi krizni center za otroke
Anja Koglot

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.