Zakaj naše Sonce 70 let ni delovalo

Sonce
vir: wiki

Na zvezdah nič ne miruje. Neznanske temperature, gravitacijske in magnetne sile poskrbijo za dobro mero kaotičnosti, vendar celo tu lahko najdemo red. Imenuje se zvezdni cikel in prepoznamo ga po pojavljanju zvezdnih peg skozi čas. Sončne pege je prvi opazil Galileo Galilei, poznejši astronomi pa so ugotovili, da cikel našega Sonca traja 11 let.

sončni cikel
Zvezda je najbolj kaotična v sredini cikla. (vir: NASA)

Zvezdne pege

Zvezdne pege so območja na zvezdi, kjer je temperatura nekoliko nižja in so zato temnejša od okolice. Do peg pride zaradi magnetnih sil, povečana magnetna aktivnost pa se kaže v večjem številu zvezdnih peg. Tako največ sončevih peg vidimo na sredini 11-letnega cikla naše zvezde. Vsakih 11 let se namreč severni in južni pol na Soncu zamenjata, medtem pa postaja magnetna aktivnost vedno bolj kaotična, dokler se pola ne ustalita.

Ali se lahko cikel ustavi?

Kljub temu pa se je med letoma 1645 in 1715 zgodilo nekaj nepričakovanega. Cikel se je navidezno ustavil. Celih 70 let so astronomi opazili le nekaj sončevih peg na naši zvezdi. Dogodek še danes vznemirja znanstvenike, saj ne vemo, kako je prišlo do premora v ciklu.

zgodovina Sonca
vir: wiki

Zdaj pa se je skupina znanstvenikov odločila storiti korak naprej. Poiskati nameravajo bližnje zvezde, ki se jim je zgodilo podobno. To ni lahka naloga, saj lahko zvezdni cikli trajajo tudi več deset let, vendar kot nalašč nekaj observatorijev zbira podatke že iz srede prejšnjega stoletja. Znanstveniki so združili podatke 59 zvezd, ki so jih spremljali zadnjih 50 ali 60 let. Omeniti gre Mount Wilson Observatory HK Project, ki je spremljal Sonce od leta 1966 do 1996 in Observatorij W. M. Kecka, ki prečesava nebo od leta 1996 naprej.

Našli zvezdo z isto izkušnjo

Od 59 zvezd so za 29 potrdili, da imajo periodično magnetno aktivnost. Pri eni so opazili, da se je njen cikel prekinil leta 2003. Cikel zvezde HD 166620 je trajal 17 let, a zdaj že več kot 19 let observatoriji niso zaznali premikov v njenem magnetnem polju.

Odkritje je pokomentirala avtorica raziskave Anna Baum, ki pravi, da bi lahko z opazovanjem HD 166620 izvedeli več o našem Soncu. Sončni cikli namreč vplivajo tudi na sončne nevihte, koronske izbruhe ali povečano radiacijo, ki nam jo lahko zagodejo tudi na Zemlji. V Quebecu je leta 1989 solarna nevihta uničila električno napeljavo, takšni dogodki pa bi lahko v digitalni družbi postali le še nevarnejši.

Prejšnji članekRazpis za štipendije študentom pedagoških študijskih programov naravoslovja in tehnike
Naslednji članekIzšel je nov Rokmarjev katalog za leto 2022!

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.