Med letošnjimi prejemnicami in prejemniki najvišjih državnih nagrad in priznanj za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti je tudi šest znanstvenic in znanstvenikov Univerze v Ljubljani (UL).
Prejemnice in prejemniki Univerze v Ljubljani
Prejemniki so akad. prof. dr. Slavko Splichal, prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, doc. dr. Denis Golež, prof. dr. Kristina Sepčić, prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan in akad. prof. dr. Ferdinand Gubina.
Letošnje nagrajenke in nagrajence sta v Narodni in univerzitetni knjižnici razglasila državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino dr. Rok Strašek ter predsednica Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti prof. dr. Maja Ravnikar.
Za življenjsko delo je Zoisovo nagrado prejel Slavko Splichal
Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju raziskovanja intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti prejme akad. prof. dr. Slavko Splichal s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Akad. prof. dr. Slavko Splichal je med najvidnejšimi slovenskimi in mednarodno uveljavljenimi kritičnimi teoretiki javnosti, javnega mnenja in družbenega komuniciranja. Več kot pet desetletij raziskuje pogoje in ovire podružbljanja medijev in demokratizacije javnosti ter kako nanje vplivajo politika, kapital, tehnologija in ideologija.
Njegovo delo je pomembno prispevalo k razumevanju razvoja javnosti od razsvetljenstva do digitalne dobe. Opozoril je na tveganja, ki jih v času kapitalsko obvladovanih digitalnih platform prinašajo družabna omrežja, veliko podatkovje in umetna inteligenca. Pokazal je na protislovje, ko bi vse večja digitalna vidnost in dostopnost lahko omogočali razvoj demokratične in kritične javnosti, vendar jo dejansko ogrožata.
Kot profesor, mentor, publicist, znanstveni urednik in pobudnik mednarodnega znanstvenega sodelovanja je odločilno prispeval k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji ter jo povezal z vodilnimi svetovnimi raziskovalnimi tokovi. S povezovanjem kritične teorije, empiričnega raziskovanja in družbene angažiranosti je trajno zaznamoval razumevanje komuniciranja kot enega od temeljev demokratične družbe.
Zoisova nagrada Nataši Poklar Ulrih
Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov prejme prof. dr. Nataša Poklar Ulrih z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Prof. dr. Nataša Poklar Ulrih s svojim raziskovalnim delom povezuje biofizikalno kemijo in živilsko tehnologijo ter proučuje rastlinske bioaktivne spojine, njihove mehanizme delovanja in možnosti njihove uporabe v živilstvu. Raziskuje polifenolne spojine in druge bioaktivne snovi, ki ščitijo celice pred poškodbami in lahko prispevajo k zmanjševanju tveganja za kronične bolezni. Ker se med predelavo in shranjevanjem te snovi pogosto razgradijo, je skupaj s sodelavci razvila inovativne kapsulacijske sisteme, ki izboljšujejo stabilnost, funkcionalnost in biološko dostopnost teh spojin. Njene raziskave so pokazale, da so stranski tokovi živilske proizvodnje, kot so čebulni in oljčni listi, dragocen vir bioaktivnih spojin za razvoj funkcionalnih živil. S tem pomembno prispeva k razvoju bolj zdravih in trajnostnih živil ter k učinkovitejši rabi naravnih virov.
Zoisovo priznanje za Denisa Goleža
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja prejme doc. dr. Denis Golež z Instituta »Jožef Stefan« in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Izdelava komponent za sodobno elektroniko se približuje fizikalnim mejam, zato znanstveniki iščejo nove poti. Teoretski fizik doc. dr. Denis Golež raziskuje kvantne materiale, katerih lastnosti izvirajo iz medsebojnega delovanja ogromnega števila elektronov. Zlasti ga zanima, kako se odzivajo, ko jih iz mirnega stanja iztrgamo s kratkimi laserskimi bliski ali električnim poljem. Ti lahko v bilijoninki sekunde material spremenijo iz izolatorja v prevodnik, kar odpira možnosti za nove hitre spominske elemente.
Golež razvija teorije in računska orodja, s katerimi je te bliskovite procese sploh mogoče opisati. V sodelovanju z vodilnimi raziskovalnimi skupinami v Evropi in ZDA je pokazal, kako lahko laserska svetloba v takšnih snoveh ustvari doslej neznana, skrita stanja snovi.
V projektu ERC projekta za utrditev samostojne kariere (ang. ERC Consolidator Grant) raziskuje, kako ta kratkoživa stanja ohraniti dovolj dolgo, da bi postala uporabna v prihodnjih kvantnih tehnologijah.
Za pomembne dosežke trije prejemniki
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju razvoja in utemeljitve otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok prejmejo dr. Mateja Sedmak, znan. svet., dr. Zorana Medarić, znan. sod., Inštitut za družboslovne študije, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, ter doc. dr. Barbara Gornik, viš. znan. sod. (Inštitut za družboslovne študije, Znanstveno-raziskovalno središče Koper in Filozofska fakulteta UL).
Dr. Mateja Sedmak, dr. Barbara Gornik in dr. Zorana Medarić so utemeljile otrokosrediščni pristop k integraciji priseljenih otrok. Izhajale so iz spoznanja, da v procesih vključevanja otrok v novo okolje prevladuje pogled odraslih, medtem ko perspektive, izkušnje in potrebe otrok ostajajo preslišane. V okviru mednarodnega projekta MiCREATE – Otroci priseljenci in priseljenske skupnosti v spreminjajoči se Evropi (Obzorje 2020), katerega vodje so bile, so pokazale, da so prav pogledi in izkušnje otrok ključni za razumevanje njihovih potreb, dobrobiti in uspešno vključevanje v družbo. S tem so prispevale k pomembnemu metodološkemu in analitičnemu premiku, saj so priseljene otroke vključile kot aktivne soustvarjalce raziskav, praks in politik, ki jih zadevajo. Njihovo delo pomaga oblikovati učinkovitejše integracijske pristope ter prispeva k prepoznavanju otrok kot družbenih akterjev.
Kristini Sepčič priznanje za uporabo proteinov iz ostrigarjev
Zoisovo priznanje za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin prejme tudi prof. dr. Kristina Sepčić z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Prof. dr. Kristina Sepčić raziskuje proteine iz užitnih gob ostrigarjev, ki se vežejo na specifične lipide celičnih membran. Dokazala je, da lahko ti proteini kot varna in zanesljiva orodja pomagajo spremljati procese v živih celicah ter bolje razumeti bolezni, kot so rak ter nevrodegenerativne in avtoimunske bolezni. Njene raziskave prispevajo k razvoju novih diagnostičnih pristopov in boljšemu razumevanju celičnega delovanja.
Obenem je odkrila proteinske komplekse, ki kot okolju prijazen bioinsekticid učinkovito delujejo proti koloradskemu in koruznemu hrošču, pomembnima kmetijskima škodljivcema, a so hkrati varni za človeka in večino drugih organizmov. Njeno delo povezuje dve na videz oddaljeni področji, biomedicino in kmetijstvo, pri razumevanju celičnih mehanizmov v zdravju in bolezni ter razvoju bolj trajnostnih načinov varstva rastlin.
Irena Mlinarič-Raščan prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne dosežke
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah prejme prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan raziskuje, zakaj zdravilo, ki pri večini bolnikov učinkuje, pri nekaterih povzroča stranske učinke. Na področju farmakogenomike preučuje, kako genetske značilnosti posameznika vplivajo na njegov odziv na zdravila. Farmacijo premika od pristopa »eno zdravilo za vse« k zdravljenju, prilagojenemu vsakemu bolniku posebej.
Pri levkemijah je pomagala pojasniti, kako že pred začetkom zdravljenja prepoznati bolnike z večjim tveganjem za nevarne zaplete. Raziskuje tudi, zakaj rakave celice postanejo odporne na zdravila, in odpira možnosti za razvoj novih pristopov zdravljenja z zdravili. Z naprednimi celičnimi raziskavami in uporabo metod umetne inteligence je odkrila nove molekularne tarče, ki lahko izboljšajo zdravljenje kronične limfocitne levkemije.
Pomembno je prispevala tudi k razumevanju vzrokov, zakaj nekateri ljudje ob okužbah, kakršna je bila COVID-19, zbolijo kritično. Njeno delo pomembno prispeva k varnejšemu in uspešnejšemu zdravljenju.
Puhova nagrada za življenjsko delo Ferdinandu Gubini
Puhovo nagrado za življenjsko delo za soustvarjanje temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema letos prejme akad. prof. dr. Ferdinand Gubina, upokojeni profesor Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (Elektroinštitut Milan Vidmar). Akad. prof. dr. Ferdinand Gubina je eden ključnih strokovnjakov na področju elektroenergetskih sistemov. Oblikoval je koncepte njihovega vodenja ter razvijal rešitve, zaradi katerih je danes oskrba z električno energijo v Sloveniji zanesljiva, varna in prilagojena potrebam sodobne družbe. Njegove raziskave niso ostale le v akademskem okolju, temveč so bile uporabljene pri razvoju in avtomatizaciji energetskih objektov ter pri načrtovanju in upravljanju električnih omrežij.
Ustanovil je raziskovalni oddelek za vodenje elektroenergetskih sistemov na Elektroinštitutu Milan Vidmar. Slovensko energetiko je kot ustanovitelj in prvi predsednik slovenskega strokovnega združenja CIGRE povezal z mednarodnim strokovnim okoljem. Pomembno je prispeval k oblikovanju strokovnih predpisov ter elektrotehniške terminologije. Kot profesor in mentor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je vzgojil generacije inženirjev in doktorjev, ki danes razvijajo slovensko energetiko.
Podpisal se je še pod dva pionirska dosežka: elektronski model živčne celice s karakteristikami žive ter matematični model hoje dvonožnega robota. Po njem so fizični model razvili šele 40 let kasneje.
Slavnostna podelitev najvišjih državnih nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti bo v nedeljo, 8. novembra 2026, ob 20.00 v Cankarjevem domu.
Urednik portala Student.si