Sponzorirano

Znanstveniki določili, kdaj smo začeli kuhati z ognjem

Tribe of Prehistoric Hunter-Gatherers Wearing Animal Skins Stand Around Bonfire Outside of Cave at Night. Portrait of Neanderthal / Homo Sapiens Family Doing Pagan Religion Ritual Near Fire
Foto: gorodenkoff iz iStock
Sponzorirano

Vprašanje, kdaj je človek začel uporabljati ogenj za kuhanje hrane, je že več kot stoletje predmet številnih znanstvenih razprav. Raziskovalci Hebrejske univerze v Jeruzalemu (HU), Univerze v Tel Avivu in Univerze Bar-Ilan so v sodelovanju z prirodoslovnimi muzeji in sodelujočimi univerzami prišli do izjemnega odkritja. Dokazali so, da so dosedanji dokazi novejši in prvo uporabo ognja za kuhanje »premaknili« za 600 000 let nazaj.

Določili najstarejšo rabo ognja za kuhanje hrane

Na arheološkem najdišču Gesher Benot Ya’aqov v Izraelu so bili pred kratkih najdeni ostanki ribe, podobne krapu. Natančna analiza je pokazala, da je bila riba kuhana pred približno 780 000 leti. Dosedanji najstarejši dokazi o kuhanju segajo v čas pred približno 170 000 leti. Najnovejša odkritja so torej dokazala, da je človek znal kuhati oziroma toplotno obdelovati hrano več kot 600 000 let prej, kot smo mislili. Vsi dosedanji dokazi o uporabi ognja za kuhanje omejeni na najdišča, ki so se začela uporabljati veliko pozneje kot najdišče v Izraelu.

Sponzorirano

Kako iz ostankov rib ugotoviti, da so pristale na krožniku?

Raziskovalci so ob izkopavanju našli mnogo ribjih zob. S preučevanjem strukture kristalov, ki tvorijo zobno sklenino, so raziskovalci lahko dokazali, da so bile ribe iz jezera izpostavljene temperaturam, primernim za kuhanje. Velikost kristalov se namreč ob izpostavljenosti vročini poveča. Raziskovalci ne vedo točno, kako so bile ribe kuhane. Ker pa velikost kristalov ni pokazala izpostavljenosti visokim temperaturam, je jasno, da niso bile kuhane neposredno v ognju ali odvržene v ogenj kot material za sežig.

Pomen kuhanja hrane in uživanja rib za zgodnjega človeka

S preučevanjem ostankov rib, najdenih na arheološkem najdišču, so raziskovalci dobili tudi vpogled v živalske vrste, ki so obstajale tedaj. V starodavnem jezeru Hula, ki se je nahajalo v neposredni bližini mesta izkopavanj, so v prazgodovini živele krapom podobne ribe, ki so v dolžino merile do dva metra. Ljudje so te ribe pogosto uživali. Zgodnji človek je ribe začel jesti pred približno dvema milijonoma let. Ribe so predstavljale stalen vir prehrane, ki je zmanjšal potrebo po sezonskih selitvah.

Raziskava potrjuje, da so se ljudje že zavedali koristi kuhanja oziroma toplotne obdelave rib pred uživanjem. Kuhanje hrane pomeni velik razvojni napredek in kaže na kognitivne sposobnosti takratnega zgodnjega človeka. Prehod s surove na kuhano hrano je imel dramatične posledice za človekov razvoj in vedenje. Uživanje kuhane hrane zmanjša telesno energijo, ki je potrebna za razgradnjo in prebavo hrane, kar omogoča razvoj drugih telesnih sistemov. To je privedlo tudi do sprememb v strukturi človeške čeljusti in lobanje. Nekateri znanstveniki celo trdijo, da smo zaradi uživanja rib postali ljudje. Ribe vsebujejo maščobne kisline omega 3, cink, jod in druge hranilne snovi, ki pomembno prispevajo k razvoju možganov.

Poleg tega je sprememba ljudi razbremenila vsakodnevnega intenzivnega iskanja in prebavljanja surove hrane. Ta čas so ljudje porabili za razvoj novih družbenih in vedenjskih sistemov.

Raziskovalna skupina meni, da so lokacije sladkovodnih območij določile pot selitve zgodnjega človeka iz Afrike v Evropo. Območja s sladko vodo niso zagotavljala le pitne vode in privabljala živali na območje, temveč so omogočala ribolov v plitvih vodah.

Sponzorirano

NI KOMENTARJEV

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.

Exit mobile version