Nekoč je bila prva stvar zjutraj skodelica kave za odrasle in kakav za otroke. Danes marsikateri najstnik na poti v šolo odpre pločevinko energijske pijače, enako rutinsko, kot bi njegovi starši vklopili aparat za kavo. Navada je tako razširjena, da je skoraj nihče več ne opazi. A ravno zato je vredno pogledati, kaj v pločevinki dejansko je in kaj počne mladostnikom.
Koliko mladih dejansko pije energijske pijače
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) energijske pijače pije 40,9 odstotka slovenskih mladostnikov. Pri fantih je številka še višja: med 17-letnimi fanti jih pije kar 60,3 odstotka, torej večina, ne izjema. To ni navada peščice, ampak razširjen vzorec, ki zajema več kot polovico fantov v tej starostni skupini.
Strokovnjaki energijske pijače pri mladih pogosto primerjajo s kavo pri odraslih: hiter vir energije in budnosti, po katerem se seže, ko je potreben dodaten zagon, bodisi zjutraj pred poukom, med učenjem za izpit ali pred športno aktivnostjo. A podobnost v funkciji ne pomeni enake varnosti.
Koliko kofeina je v pločevinki?
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) meni, da je za otroke in mladostnike previdna dnevna meja okoli 3 miligramov kofeina na kilogram telesne teže. Za 60-kilogramskega najstnika to pomeni približno 180 miligramov na dan. Za primerjavo: pol litrska pločevinka energijske pijače običajno vsebuje okoli 150 do 160 miligramov kofeina. Že ena velika pločevinka torej zapolni skoraj celotno priporočeno dnevno količino, vse nadaljnje pa jo presežejo. Če doda še skodelico kave ali čaja, je meja hitro presežena.
Pri odraslih je primerljiva meja okoli 400 miligramov na dan, kar kaže, da je mladostnikovo telo bolj občutljivo, tudi zaradi manjše teže in razvijajočega se živčnega sistema.
Zakaj energijske pijače niso enake kavi?
Ključna razlika ni le v kofeinu, ampak v kombinaciji sestavin. Energijske pijače praviloma vsebujejo tudi visoke količine sladkorja (ali sladil), taurin, guarano (dodaten vir kofeina) in druge snovi, ki jih ni v kavi. Pri odraslih je to manj tvegano kot pri najstniškem telesu, ki je še v razvoju, tudi kar zadeva živčni in srčno-žilni sistem.
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko čezmerno uživanje pri mladostnikih povzroči:
- povečan srčni utrip in palpitacije,
- nespečnost in slabši spanec,
- razdražljivost, tesnobo in nemir,
- glavobole in težave s koncentracijo,
- v skrajnih primerih resnejše motnje srčnega ritma.
Tveganje je večje pri kombinaciji z intenzivno telesno aktivnostjo ali alkoholom. Mešanje energijskih pijač z alkoholom je med najstniki na zabavah, žal, ni redko, energijska pijača pa zakrije občutek opitosti in spodbuja pitje večjih količin.
Pomemben je tudi sladkor: pol litrska pločevinka lahko vsebuje več kot 50 gramov sladkorja, kar močno presega priporočila Svetovne zdravstvene organizacije za dnevni vnos prostih sladkorjev.
Zakaj je postalo to tako priljubljeno
Del razlage je marketinška. Energijske pijače se tržijo z agresivnimi kampanjami, povezanimi s športom, gaming kulturo in mladostniškim uporništvom, kar jih naredi privlačne ravno za najstnike. Sponzorstva športnikov, e-športnih turnirjev in festivalov so jih spremenila v del identitete skupine.
Poleg tega so cenovno dostopne in na voljo povsod: v trgovinah, na bencinskih servisih, v avtomatih. To pomeni nizko vstopno oviro za redno uporabo.
Pomembno vlogo ima tudi vsakdan mladostnikov. Zgodnje vstajanje, dolg dan, poln pouka, dodatnih dejavnosti in domačih nalog, ter pozno ležanje ob telefonu ustvarjajo realno potrebo po dodatni energiji. Mladi jo rešujejo na najbolj dostopen način, ki ga poznajo, namesto z bolj temeljnimi rešitvami, kot je dovolj spanja. Raziskave kažejo, da mladostniki v povprečju spijo manj, kot bi potrebovali (priporočilo je 8 do 10 ur), energijska pijača pa ta primanjkljaj le začasno zakrije in ga dolgoročno poslabša.
Ali obstaja regulacija
V EU morajo pijače z več kot 150 miligrami kofeina na liter nositi opozorilo o visoki vsebnosti kofeina, ki ni priporočljiva za otroke, nosečnice in doječe matere. Nekatere države so šle dlje in prepovedale prodajo energijskih pijač mladoletnim (med njimi Litva, Latvija; podobne ukrepe so napovedali tudi drugod). V Sloveniji, po podatkih, ki sem jih imel pri pisanju, enotne nacionalne starostne omejitve ni, zato pred objavo preveri aktualno stanje zakonodaje. Nekatere šole in lokalne skupnosti so uvedle lastne omejitve, a gre za razpršene, ne sistemske ukrepe.
Kaj lahko starši in mladi sami naredijo
Popolna prepoved verjetno ni realistična rešitev, glede na razširjenost navade. Bolj uporaben pristop je ozaveščanje:
- Razloži razliko med občasno in rutinsko uporabo. Ena pločevinka pred izpitom ni enako tvegana kot dnevna poraba več pločevink.
- Povej, da pijača ne nadomesti spanja.
- Ponudi alternative: voda, hladen čaj, prigrizek, kratek sprehod ali dovolj zgodnje ležanje.
- Preveri, koliko dejansko pije. Marsikdo ne ve, koliko pločevink spije na teden.
- Ne mešaj z alkoholom ali s športom.
Če mladostnik opazi nespečnost, tesnobo ali bitje srca, je pametno posvetovati se z zdravnikom.
