Barierne metode preprečevanja nosečnosti

V času, ko je hormonska kontracepcija najbolj priljubljena oblika preprečevanja nosečnosti, se še vedno pojavljajo vprašanja o njeni varnosti in stranskih učinkih. Nikakor ne smemo pozabiti, da ima hormonska kontracepcija tudi veliko pomankljivost; ne ščiti nas namreč pred spolno prenosljivimi boleznimi, ki so, še posebej med mladimi, danes zelo razširjene. Poleg tega številna dekleta zaradi preobčutljivosti ali pretiranih stranskih učinkov hormonske kontracepcije sploh ne more uporabljati. Vedno več se zato uporabljajo barierne metode kontracepcije, ki so bile v preteklosti zelo priljubljene (npr. diafragma), nato pa so zaradi hitrega širjenja hormonske kontracepcije kar nekako izginile.

V svetu in pri nas se je med bariernimi metodami najbolj uveljavil kondom, kar je predvsem posledica širokega ozaveščanja javnosti od sredine osemdesetih let, ko se je začelo obširno govoriti o HIV in možnostih prenosa s spolnimi odnosi. Kasneje so pravi boom doživele “tabletke”, kot pogosto imenujemo metode peroralne hormonske kontracepcije. V Sloveniji je hormonska kontracepcija na voljo od leta 1964, danes pa jo po svetu uporablja približno 70 milijonov žensk. Zaradi svoje zanesljivosti in preproste uporabe je postala zelo priljubljena tudi pri nas, kljub vsemu pa jih mnoga dekleta zaradi možnih (in dejanskih) stranskih učinkov in dejstva, da tabletke vsebujejo sintetične hormone, ne želijo oz. ne morejo uporabljati.

Barierne metode se torej vračajo, saj predvsem mladi ponovno odkrivajo njihove dobre lastnosti. Večinoma so preproste za uporabo, poceni in lahko dosegljive vsakomur. Največja prednost pa je, da uporabnike ščitijo tudi pred spolno prenosljivimi boleznimi, ki jih danes ni malo. Zavedati se moramo namreč, da ni nevaren le AIDS. Poznamo še ogromno drugih bolezni, ki sicer načeloma niso tako nevarne, vendar pa so prav tako zdravju škodljive, zelo neprijetne, ob nepravilnem zdravljenju pa se lahko razvijejo v resnejšo in dolgotrajnejšo bolezen. Vsekakor pa so spolno prenosljive bolezni pri nas bolj razširjene, kot si mislimo: pri nas je najpogostejša spolno prenosljiva okužba s klamidijo. Najbolj je razširjena med mladimi v starosti od 16 do 24 let, v najbolj ogroženo skupino za okužbo pa spadajo spolno aktivne mladostnice in mladostniki. Pliva je v letu 2004 organizirala akcijo “Jaz sem spodaj brez … Pa ti?”, ki je bila namenjena izobraževanju mladih o nevarnostih in posledicah spolno prenosljivih bolezni, v okviru akcije pa so izvedli tudi 2247 brezplačnih anonimnih testiranj na okužbo s klamidijo. Rezultati dokazujejo, da spolno prenosljive bolezni pri nas niso tako redke: v skupini od 18 do 24 leta, v kateri je bilo 1152 udeležencev, je bilo s klamidijo okuženih kar 6,5 % testiranih, v drugi skupini, kamor so uvrstili starejše od 25 let (875 udeležencev), pa je bilo okuženih 4,8 %.

Najpogostejše oblike barierne kontracepcije
Diafragma je gumijasta opna, ki je kot kupola napeta prek elastičnega obročka. Izdelujejo jo v različnih velikostih, primerno velikost pa določi ginekolog ob pregledu. Diafragmo si ženska vstavi globoko v nožnico tako, da prekrije ustje maternice in s tem mehansko zapre pot semenčicam. Uporabljati jo je treba s spermicidno kremo, ki semenčice ohromi in uniči. Vstaviti jo je mogoče tudi 2-3 ure pred odnosom. Če mine več časa oz. se spolni odnos ponovi, je treba spermicid nanesti ponovno. Po odnosu mora diafragma v nožnici ostati 6-8 ur. V nožnici naj ne bi ostala dlje kot 24 ur, ker lahko draži sluznico, s tem pa se poveča možnost morebitnega vnetja, predvsem pri občutljivejših ženskah. Kupi se lahko v lekarnah, recept pa ni potreben.
Prednosti diafragme so, da nima stranskih učinkov, varuje tudi pred okužbo z nekaterimi spolno prenosljivimi boleznimi in zmanjšuje tveganje za nastanek raka na materničnem vratu. Zahteva pa izrazito motivacijo, saj jo je treba uporabljati ob vsakem odnosu. Nekatere ženske lahko čutijo odpor do vstavljanja. Skrbeti je treba, da je vedno pri roki (enako velja za spermicid). Ker je neškodljiva, je primerna skoraj za vse ženske, predvsem pa za mlada dekleta z občutljivo, nedozorelo sluznico materničnega vratu. Zelo primerna je tudi za ženske pred menopavzo, ob manj pogostih spolnih odnosih, ko je možnost zanositve manjša, za ženske, ki jih skrbijo stranski učinki drugih sredstev, za ženske s pogostimi vnetji materničnega vratu ali/in vse, ki se želijo obvarovati pred spolno prenosljivimi boleznimi. Priporočljiva je tudi za ženske, ki so morda že noseče.

Spermicidov v obliki gelov, krem oz. filmov s spermicidno učinkovino nonoxynol-9 ni več na voljo. Dokazali so namreč, da je spermicidna učinkovina preveč dražila sluznico in s tem potencialno povečala možnost prenosa spolno prenosljivih bolezni, prav tako pa je bilo tudi veliko preobčutljivostnih oz. alergičnih reakcij. Alternativa so le geli na osnovi mlečne kisline, ki z znižanjem pH sluznice zmanjšajo mobilnost spermijev, vendar niso primerni za samostojno uporabo, pač pa le v kombinaciji s kondomi oz. diafragmami.

Kondom je tanek tulec iz lateksa ali poliuretana, ki ima (lahko) na vrhu mešiček – rezervoar za semensko tekočino. Večina kondomov je prevlečena s snovjo, ki olajša drsenje (lubrikanti). Naprodaj je v zaščitni embalaži, zvit v tulec. Na embalaži mora imeti odtisnjen rok uporabnosti in oznako, da je elektronsko preizkušen (nepropusten). Embalaža ne sme biti poškodovana. Kupiti jih je mogoče v lekarnah, drogerijah in blagovnicah, iz kondomatov; pomembno je, da so shranjeni na primeren način.
Kondom varuje pred zanositvijo tako, da prepreči, da bi se seme po ejakulaciji izlilo v nožnico, prepreči pa tudi prenos spolno prenosljivih bolezni. Kondom je namenjen za enkratno uporabo. Istočasno je ob uporabi kondoma mogoče uporabiti gele ali spermicidne kreme. Vazelin in navadne kreme lahko poškodujejo lateks. Če naj bi bila zaščita res učinkovita, je treba kondom uporabiti ob vsakem odnosu. Zaščito je mogoče dopolniti tako, da ženska v plodnih dneh hkrati uporabi še spermicid. Pri alergijah na lateks je potrebno uporabili kondome iz poliuretana.


Veronika Žagar
Za pomoč pri pripravi članka se zahvaljujem dr. Barbari Gregurič Silič.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.