Kadar beseda nanese na poletje, sončenje ali zaščitne kreme, skoraj samodejno pomislimo na ultravijolično oziroma UV sevanje. V javnosti velja preprosto pravilo: UV-žarki so škodljivi, starajo kožo in povzročajo opekline. Čeprav je osnovno opozorilo povsem utemeljeno, takšno posploševanje spregleda bistveno podrobnost. Sončno sevanje ni enoten snop svetlobe, temveč ga sestavljajo tri povsem različne vrste žarkov: UVA, UVB in UVC. Vsak od njih ima svoje zakonitosti in povsem drugačen vpliv na naše življenje.
UVA: Tihi spremljevalec, ki stara kožo
Največji del ultravijoličnega sevanja, ki doseže zemeljsko površje (kar okoli 95 odstotkov) predstavljajo žarki UVA. Njihova glavna značilnost je, da so izjemno vztrajni. Prisotni so od sončnega vzhoda do zahoda, skozi vse mesece v letu, brez težav pa prehajajo tudi skozi oblake in okenska stekla.
Ker žarki UVA ne povzročajo takojšnjih opeklin ali rdečice, se njihove prisotnosti sploh ne zavedamo. Vendar pa prodirajo najgloblje v kožo, vse do usnjice. Na dolgi rok razgrajujejo kolagenska vlakna, kar vodi do izgube elastičnosti, pojava gub, sončnih peg in prezgodnjega staranja kože. Če si želite lažje zapomniti njihovo delovanje, pomislite na črko A kot Aching ali Aging (staranje).
UVB: Krivci za opekline
Preostalih pet odstotkov sevanja, ki se prebije do nas, sestavljajo žarki UVB. Za razliko od svojih predhodnikov so ti precej bolj sezonski in odvisni od pogojev. Najmočnejši so poleti, sredi dneva in na višjih nadmorskih višinah, skozi okensko steklo pa na srečo ne morejo prodreti.
Žarki UVB imajo krajšo valovno dolžino in delujejo predvsem na vrhnji sloj kože. So glavni povzročitelj neprijetnih sončnih opeklin, rdečice in neposrednih poškodb celične DNK, kar povečuje tveganje za nastanek kožnega raka. Po drugi strani pa imajo ti žarki tudi svetlo plat: prav UVB sevanje je tisto, ki v našem telesu sproži neprecenljivo proizvodnjo vitamina D. Črka B vas lahko tako opomni na Burning (opekline) ali Bone (zdravje kosti).
UVC: Smrtonosni žarki, ki jih rešuje ozračje
Tretji član družine, UVC, nosi najvišjo energijo in je za živa bitja daleč najbolj nevaren. Če bi ti žarki prišli neovirano do tal, bi celice na površju Zemlje uničili dobesedno v nekaj sekundah. Na srečo pa tukaj nastopi naravni čudež našega planeta.
Celotno naravno UVC-sevanje se namreč v celoti vpije že visoko v atmosferi. Ozonska plast in molekule kisika delujejo kot popoln ščit, ki te uničujoče valove zaustavi, še preden se sploh približajo tlem. Z naravnimi UVC-žarki se tako v vsakdanjem življenju nikoli ne srečamo. Jih pa človek danes zna proizvesti umetno: zaradi svoje uničevalne moči nad mikroorganizmi se posebne UVC svetilke uporabljajo za sterilizacijo zraka, vode in medicinske opreme v bolnišnicah.
Zakaj je to razumevanje sploh pomembno?
Ko naslednjič kupujete sončno kremo ali načrtujete preživljanje časa na soncu, imejte v mislih, da »zaščita pred soncem« ni enostaven pojem. Običajni zaščitni faktor (SPF) na embalaži namreč merijo le zaščito pred žarki UVB, torej pred opeklinami. Če želite kožo obvarovati tudi pred globinskim staranjem in gubami, ki jih povzročajo žarki UVA, vedno poiščite izdelke, ki nosijo oznako širokega spektra (Broad Spectrum).
Novinar
