Verjetno si že slišal za blackout. Glede na statistiko bi lahko celo predvidevali, da si s tem pojavom že imel neposredno ali posredno izkušnjo. BBC namreč poroča, da naj bi več kot polovica oseb, ki so uživali alkohol, v poznih najstniških oz. zgodnjih dvajsetih letih že doživela neko obliko blackouta.
To je pravzaprav precej nenavaden pojav. Oseba, ki je doživela blackout, bi, kar se nje tiče, ta čas prav lahko bila nezavestna. Učinek je pri njej namreč enak – nezmožnost priklica spominov prejšnjega večera. Pa vendar ji prijatelji poročajo o tem, da so se z njo družili in pogovarjali kot vedno ter da je bila (skoraj) popolnoma prisebna. Kaj torej pripelje do te situacije?
Hiter pogled v možgane
Kaj točno se zgodi na ravni možganskih celic osebe, ki je doživela blackout? Obljubim, da nič kaj preveč zapletenega za razumet. Dolgo časa je prevladovalo prepričanje, da je izguba spomina zaradi alkohola posledica poškodovanih možganskih celic oz. nevronov. Danes vemo, da to ni res.
Preprosto povedano, učinek alkohola na možgane je sedativen – prevelik vnos alkohola povzroči, da možganske celice nehajo komunicirati tako hitro in precizno druga z drugo, kot bi morale.
Informacije se torej zaradi oslabljene komunikacije med celicami ne prenesejo iz kratkoročne v dolgoročno hrambo spomina, kar pomeni, da so kmalu izgubljene.
Popolna in fragmentarna izguba spomina
Raziskovalci so glede na stopnjo prizadetosti spomina identificirali dva tipa blackouta:
- popoln blackout, pri katerem se oseba ne spomni ničesar v določenem časovnem obdobju in
- fragmentarna izguba spomina, pri kateri se oseba lahko spomni delčkov dogajanja v določenem časovnem obdobju.
Pri prvem oseba informacije obdrži v kratkoročnem spominu – to pomeni, da je v trenutku zmožna sodelovati v pogovoru in v drugih aktivnostih, vendar se te informacije ne prenesejo v dolgoročni spomin, kot bi se v treznem stanju.
Ker dogodki torej nikoli niso bili shranjeni v dolgoročni spomin, jih oseba kasneje ne more priklicati. Fragmentarna izguba spomina je nekoliko blažja in tudi pogostejša. V tem primeru je prenos iz kratkoročne v dolgoročno hrambo spomina delno blokiran, vendar se nekaj informacij vseeno ohrani. Te so lahko priklicane z nekaj truda in spodbude.
Ali so blackouti usojeni vsakomur?
Dovzetnost za tovrstne luknje v spominu je v veliki meri genetsko določena. Nanje naj bi vplivalo tudi materino pitje med obdobjem nosečnosti.
Vseeno pa poleg količine zaužitega alkohola obstajajo še drugi dejavniki, ki lahko povečajo verjetnost blackouta.
Med prvimi je spol; ženske več tvegajo, kljub temu da spijejo enako količino alkoholnih pijač kot moški (in če si se slučajno kdaj spraševal, zakaj so ženske hitreje pijane, so razlogi isti).
Ženske imajo v svojem sistemu precej manj vode kot moški; slednji imajo več mišične mase, prve pa višjo stopnjo telesne maščobe. Mišice vsebujejo precej več vode kot pa maščoba, kar pomeni, da je alkohol v krvnem obtoku moških bolj razredčen in zato manj učinkovit.
Poleg tega pa imajo moški več encima, ki presnavlja alkohol in posledično le-ta manj vpliva nanje.
Še en faktor, na katerega morda ne bi sprva pomislil, je količina sladkorja v pijači; koktejli so lahko problematični, saj veliko sladkorja pomeni, da je alkohol hitro absorbiran v kri z njim.
Enako velja za pitje na prazen želodec; če telo ni zaposleno s presnavljanjem hrane, bo hitreje absorbiralo alkohol.
Še zadnji dokaj očiten dejavnik, ki poveča dovzetnost za izgubo spomina, pa je uživanje alkohola v kombinaciji z drugimi substancami. Med te sodijo določena zdravila, marihuana, psihoaktivne substance ter ostala mamila.
Junior novinar
