Pandemije zakrivijo več smrti in gospodarstvo stanejo več kot vojne, vendar se trenutno nobena vlada ali svetovni organ ne namerava ukvarjati s temeljnim vzrokom covida-19 ali vprašanjem, zakaj so se v zadnjih 50 letih pojavili izbruhi velikih novih nalezljivih bolezni, kot so HIV/Aids, Ebola, Marburg, ptičja gripa, Sars, bližnjevzhodni respiratorni sindrom (Mers), mpox in Nipah.
Prednostna naloga vlade in industrije je iskanje boljših načinov zdravljenja simptomov z boljšimi cepivi in tehnologijo, ne pa ukvarjanje z vzroki bolezni.
Pandemijam se lahko izognemo
Intenzivno krčenje gozdov, izsuševanje mokrišč, podnebne spremembe, degradacija tal, propadanje biotske raznovrstnosti in rast velikih, revnih mest so skupaj pripomogli k ustvarjanju popolnih pogojev za hitrejši razvoj novih virusov, njihovo lažje pojavljanje in prehajanje z ene vrste na drugo.
Foto: Ken Griffiths iz iStock
Covid nas je naučil, da ne moremo ustaviti razvoja mikrobov ali jim ubežati. Vendar pa lahko storimo vsaj šest stvari, s katerimi ne le zmanjšamo tveganje za pojav pandemij, temveč tudi zmanjšamo njihovo resnost.
John Vidal, avtor pri The Guardian, je pojasnil, kako se izogniti smrtonosnim pandemijam v prihodnosti.
Razmislek o odnosih med ljudmi in živalmi
Živali so od leta 1970 igrale pomembno vlogo pri skoraj vsakem večjem izbruhu bolezni. V tem kratkem času se je pojavilo približno 500 novih bolezni živalskega izvora, vključno z Mers, ptičjo gripo, ebolo, Marburgom, Lasso, Nipah, Ziko, Covid-19 in HIV/Aids. Ljudje še nikoli niso bili tako blizu patogenom drugih vrst.
Reforma kmetijstva bi lahko bila pomemben faktor pri izogibu pandemije
Foto: Michele Ursi iz iStock
Še nikoli nismo tako intenzivno gojili toliko živali: več kot 70 milijard jih letno zakoljemo za meso. Svetovna proizvodnja hrane zdaj temelji na velikih čredah gensko enake perutnine, goveda in prašičev, ki se gojijo v zelo intenzivnih, prenatrpanih, zaprtih in povsem nenaravnih pogojih. Vse večja nevarnost je, da industrijske farme postajajo tovarne bolezni, v katerih se inkubirajo in krepijo patogeni, kot je gripa, ter omogočajo, da se hipervirulentni patogeni širijo v čredah ali se prenašajo na ljudi.
Obnovitve ekosistemov morajo biti pospešene
V zadnjih 30 letih smo bili priče presenetljivo hitri preobrazbi svetovnih gozdov, mokrišč in tal za zagotavljanje hrane, največjemu rudarjenju in pridobivanju fosilnih goriv za energijo, elektriko in minerale v zgodovini človeštva ter največjemu povečanju trgovine in potovanj ljudi doslej. Sečnja, urbanizacija in rast človeškega prebivalstva so razdrobili ekosisteme in pripomogli k ustvarjanju pogojev za nastanek in širjenje bolezni. Čim bolj moramo zmanjšati motnje v naravi in zmanjšati interakcije med nami in patogeni drugih vrst.
Nadzor nad emisijami toplogrednih plinov
Globalno segrevanje povečuje nevarnost pojava bolezni ter spreminja kraj in čas njihovega pojava in širjenja. Ko se temperature zvišajo, deževje postane močnejše ali suše in vročinski valovi trajajo dlje, se spremenijo pogoji za življenje – in žuželke, netopirji, klopi in druge divje živali, ki večinoma prenašajo patogene organizme ali bolezni, kot so malarija, vročica doline Rift, kolera in denga, se lahko geografsko razširijo.
Zaradi spreminjajočega se podnebja se divje živali že zdaj selijo na nova območja, uničujejo življenjski prostor in so prisiljene preživeti v novih ekoloških razmerah, v katerih se lahko prej izolirane vrste mešajo in izmenjujejo patogene organizme. Če podnebnega segrevanja ne bomo obvladali, ne bo trpelo le človeštvo, temveč se bodo verjetno pojavile številne nove bolezni, in to na nepričakovanih mestih.
Kontrolni laboratorijski poskusi
O izvoru covida-19 ni soglasja, vendar je tveganje, da se pandemija začne v laboratoriju, realno in se vsako leto povečuje. V medicinskih in vojaških raziskavah se uporabljajo najnevarnejše bakterije, virusi in patogeni na svetu, ki se zdaj izvajajo v tisočih državnih, podjetniških in akademskih laboratorijih po vsem svetu. Novi načini iskanja cepiv in obvladovanja nevarnih patogenov so zdaj več milijard dolarjev vredna svetovna industrija. Tveganje, da bodo prihodnje pandemije nastale zaradi spornih raziskav, katerih cilj je povečati virulentnost patogena za morebitno vojaško ali medicinsko uporabo, je veliko.
Izboljšanje nadzora bolezni
Nalezljive bolezni bodo tudi v prihodnosti izbruhnile, mutirale in nas preganjale. Vendar je od ljudi odvisno, koga prizadenejo in kje se pojavijo. Močni sistemi javnega zdravja, zlasti v velikih svetovnih urbanih središčih, so najprimernejši za spremljanje novih izbruhov bolezni, ugotavljanje, kateri sevi se morda širijo, ter za njihovo testiranje in zaustavljanje. Za to pa se morajo vse države zavezati, da bodo veliko vlagale v izkoreninjenje svetovne revščine. To je lahko najboljša zavarovalna polica svetovnega severa pred prihodnjimi pandemijami.
Odpraviti tveganje nalezljivih bolezni je danes enako nemogoče kot pred 20 leti, vendar če bomo s cepivi in tehnologijo skušali odpraviti le simptome bolezni, obstaja nevarnost, da jih sploh ne bomo preprečili. Edini način za dolgoročno zagotavljanje dobrega zdravja ljudi in planeta je, da čim bolj zmanjšamo motnje v naravi in se izognemo interakcijam med nami in patogeni drugih vrst.
Novinar
