ponedeljek, 2 avgusta, 2021
Sponzorirano

Najpogostejši znaki anksioznih motenj

anksioznost

Glede na podatke Svetovne zdravstvene organizacije so anksiozne motnje najpogostejše duševne motnje na svetu. Z njimi se spopada približno 10 % svetovne populacije. Pogosteje se pojavljajo pri ženskah kot pri moških; ženske tudi pogosteje poiščejo pomoč zaradi anksioznih motenj. Mnogi pomoč poiščejo šele po več letih težav ali celo nikoli. Do 70 % ljudi, ki skušajo storiti samomor, ima anksiozno motnjo.

Simptomi anksioznosti so sicer običajna reakcija na stresne življenjske situacije, kot so selitev, menjava službe ali finančne težave. Povzroči jih lahko tudi stres v šoli ali v službi, težave v zvezi ali zakonu, stres zaradi politične nestabilnosti ali globalnih dogodkov, kot je na primer pandemija, stres zaradi smrti bližnjega in stres zaradi bolezni. Povzročitelji so lahko tudi določena zdravila, prepovedane droge in pomankanje kisika.

Četudi so simptomi anksioznosti normalen odziv na različne vrst stresa, težava nastane, ko le-ti prerastejo dogodek, ki jih je povzročil. Če ti tej simptomi preprečujejo normalno živeti, so lahko znak anksiozne motnje. Živeti z anksiozno motnjo ni lahko, ampak s spremembo načina življenja in po potrebi obiskom psihologa ali psihiatra je simptome mogoče omiliti ali celo odpraviti.

anksioznost

V Healthline navajajo naslednjih enajst znakov anksioznih motenj.

Znaki anksioznih motenj

Prekomerna zaskrbljenost

Vsakodnevna zaskrbljenost glede popolnoma vsakodnevnih stvari, ki traja vsaj šest mesecev.

Občutek vznemirjenosti

Razbijanje srca, potenje, tresenje in suha usta so pogosti znaki anksioznosti, ki lahko trajajo tudi dlje časa.

Nemir

Nemir, ki se pojavlja skoraj vsak dan in traja več kot šest mesecev, je lahko znak anksioznosti. Spremlja ga neprijetna potreba po premikanju.

Utrujenost

Utrujenost lahko sledi napadu anksioznosti, lahko pa je tudi kronična. Ni jasno, ali je posledica drugih simptomov anksioznosti, kot sta nespečnost in napetost v mišicah, ali pa je povezana s hormonskimi spremembami, ki so posledica kronične anskioznosti. Utrujenost je sicer lahko tudi znak depresije.

Težave s koncentracijo

Veliko ljudi z anksioznostjo se težko koncentrira. Počasneje in slabše opravljajo delo in šolske obveznosti.

Razdražljivost

Večina ljudi z anksioznimi motnjami je zelo razdražljivih, kar glede na pretirano zaskrbljenost ni presenetljivo.

Napetost v mišicah

Napetost v mišicah je povezana z anksioznostjo, ni pa jasno, ali do nje privede anksioznost. Mogoče je tudi, da napetost v mišicah poveča anksioznost. Zdravljenje napetosti v mišicah pomaga pri anksioznosti.

Težave s spancem

Zbujanje ponoči in nezmožnost zdrsa v spanec zvečer sta zelo pogosta simptoma anskioznosti. Izboljša ju zdravljenje anksiozne motnje.

Panični napadi

Panični napadi povzročajo intenziven občutek strahu, ki ga spremlja razbijanje srca, potenje, tresenje, težave z dihanjem, napetost v prsih, slabost in strah pred smrtjo ali izgubo kontrole. Če se pojavljajo redno in nepričakovano gre lahko za panično motnjo.

Izogibanje družbenih situacij

Izogibanje družbenih situacij zaradi strahu pred družabnimi dogodki, obsojanjem drugih, strah in ponižanjem pred drugimi. Lahko gre za socialno anksioznost. Ljudje, ki jo imajo, se v družbi zdijo tihi in sramežljivi; kako zelo jih je v bistvu strah, navzven običajno ni vidno. Včasih lahko izpadejo snobovsko ali nesramno, v bistvu pa imajo zelo nizko samopodobo, so do sebe zelo kritični in morda celo depresivni.

Neracionalni strahovi

Fobija je ekstremna anskioznost ali strah pred določenih predmetom, živaljo ali situacijo. Občutek je tako intenziven, da preprečuje normalno funkcioniranje človeka. Najpogostejše fobije vključujejo: živali (npr. pajki, ptice), vremenske pojave (npr. poplave, orkani), jemanje krvi (npr. igle, kri, poškodbe), situacije (npr. vožnja z letalom, avtomobilom, dvigalom), agorafobija (npr. javni prevoz, odprti ali zaprti prostori).

anksioznost

Kako si pomagati

Zdrava prehrana

Dieta, bogata s sadjem, zelenjavo, oreški, polnozrnatimi žiti in kvalitetnimi viri proteinov lahko pomaga zmanjšati tveganje razvoja anksioznih motenj. Že obstoječih motenj se samo s hrano ne da odpraviti.

Uživanje probiotikov in fermentirane hrane

Jemanje probiotikov in uživanje fermentirane hrane in pijače, na primer kombuche in kislega zelja, lahko izboljša mentalno zdravje.

Omejitev ali opustitev kave in pravega čaja

Kofein lahko poveča občutek anksioznosti. Količino zaužite kave ali pravega čaja poskusi zmanjšati na eno skodelico na dan, še bolje pa bo, da kofeinske napitke preprosto zamenjaš z brezkofeinskimi.

Opustitev alkohola in kajenja

Tako kot kava lahko tudi alkohol povzroči oziroma poslabša anksiozne motnje. Enako velja za cigarete.

Redna telovadba

Rekreacija znižuje tveganje razvoja anksioznih motenj, ni pa povsem jasno, ali pomaga tudi tistim, ki jih že imajo.joga in meditacija

Meditacija in joga

Meditacija in joga lahko pomagata zmanjšati simptome anksioznih motenj.

 

psihološka pomoč

Kdaj posikati profesionalno pomoč?

Če se z anksioznostjo spopadaš vsakodnevno in imaš enega ali več od naštetih simptomov vsaj šest mesecev, je mogoče, da imaš anksiozno motnjo. Tudi če simptomov še nimaš tako dolgo, se lahko obrneš na profesionalca, če se ti zdi, da se sam ne moreš spopasti s svojimi občutki. Psihologi in psihiatri anksioznost zdravijo na različne načine: s kognitivno-vedenjsko terapijo, zdravili proti anksioznosti in nekaterimi zgoraj navedenimi naravnimi načini. Za brezplačno pomoč se lahko obrneš na Posvet.

Spletna stran | + objave

Novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.