Utrujenost lahko sledi napadu anksioznosti, lahko pa je tudi kronična. Ni jasno, ali je posledica drugih simptomov anksioznosti, kot sta nespečnost in napetost v mišicah, ali pa je povezana s hormonskimi spremembami, ki so posledica kronične anskioznosti. Utrujenost je sicer lahko tudi znak depresije.

Težave s koncentracijo

Veliko ljudi z anksioznostjo se težko koncentrira. Počasneje in slabše opravljajo delo in šolske obveznosti.

Razdražljivost

Večina ljudi z anksioznimi motnjami je zelo razdražljivih, kar glede na pretirano zaskrbljenost ni presenetljivo.

Napetost v mišicah

Napetost v mišicah je povezana z anksioznostjo, ni pa jasno, ali do nje privede anksioznost. Mogoče je tudi, da napetost v mišicah poveča anksioznost. Zdravljenje napetosti v mišicah pomaga pri anksioznosti.

Težave s spancem

Zbujanje ponoči in nezmožnost zdrsa v spanec zvečer sta zelo pogosta simptoma anskioznosti. Izboljša ju zdravljenje anksiozne motnje.

Panični napadi

Panični napadi povzročajo intenziven občutek strahu, ki ga spremlja razbijanje srca, potenje, tresenje, težave z dihanjem, napetost v prsih, slabost in strah pred smrtjo ali izgubo kontrole. Če se pojavljajo redno in nepričakovano gre lahko za panično motnjo.

Izogibanje družbenih situacij

Izogibanje družbenih situacij zaradi strahu pred družabnimi dogodki, obsojanjem drugih, strah in ponižanjem pred drugimi. Lahko gre za socialno anksioznost. Ljudje, ki jo imajo, se v družbi zdijo tihi in sramežljivi; kako zelo jih je v bistvu strah, navzven običajno ni vidno. Včasih lahko izpadejo snobovsko ali nesramno, v bistvu pa imajo zelo nizko samopodobo, so do sebe zelo kritični in morda celo depresivni.

Neracionalni strahovi

Fobija je ekstremna anskioznost ali strah pred določenih predmetom, živaljo ali situacijo. Občutek je tako intenziven, da preprečuje normalno funkcioniranje človeka. Najpogostejše fobije vključujejo: živali (npr. pajki, ptice), vremenske pojave (npr. poplave, orkani), jemanje krvi (npr. igle, kri, poškodbe), situacije (npr. vožnja z letalom, avtomobilom, dvigalom), agorafobija (npr. javni prevoz, odprti ali zaprti prostori).

Kako si pomagati

Zdrava prehrana

Dieta, bogata s sadjem, zelenjavo, oreški, polnozrnatimi žiti in kvalitetnimi viri proteinov lahko pomaga zmanjšati tveganje razvoja anksioznih motenj. Že obstoječih motenj se samo s hrano ne da odpraviti.

Uživanje probiotikov in fermentirane hrane

Jemanje probiotikov in uživanje fermentirane hrane in pijače, na primer kombuche in kislega zelja, lahko izboljša mentalno zdravje.

Omejitev ali opustitev kave in pravega čaja

Kofein lahko poveča občutek anksioznosti. Količino zaužite kave ali pravega čaja poskusi zmanjšati na eno skodelico na dan, še bolje pa bo, da kofeinske napitke preprosto zamenjaš z brezkofeinskimi.

Opustitev alkohola in kajenja

Tako kot kava lahko tudi alkohol povzroči oziroma poslabša anksiozne motnje. Enako velja za cigarete.

Redna telovadba

Rekreacija znižuje tveganje razvoja anksioznih motenj, ni pa povsem jasno, ali pomaga tudi tistim, ki jih že imajo.

Meditacija in joga

Meditacija in joga lahko pomagata zmanjšati simptome anksioznih motenj.

 

Kdaj posikati profesionalno pomoč?

Če se z anksioznostjo spopadaš vsakodnevno in imaš enega ali več od naštetih simptomov vsaj šest mesecev, je mogoče, da imaš anksiozno motnjo. Tudi če simptomov še nimaš tako dolgo, se lahko obrneš na profesionalca, če se ti zdi, da se sam ne moreš spopasti s svojimi občutki. Psihologi in psihiatri anksioznost zdravijo na različne načine: s kognitivno-vedenjsko terapijo, zdravili proti anksioznosti in nekaterimi zgoraj navedenimi naravnimi načini. Za brezplačno pomoč se lahko obrneš na Posvet.