Za večino športnikov je bidon nepogrešljiv del opreme. Kolesarji ga imajo vedno pri roki, tekači ga uporabljajo na dolgih treningih, športniki v fitnesu pa ga pogosto nosijo s seboj ves dan. A v zadnjih letih se pojavlja vse več vprašanj o tem, ali lahko plastični bidoni v pijačo sproščajo neželene kemikalije. Raziskave dajejo jasen odgovor: DA! V bidonih poleg vode, energijskega napitka in elektrolitov namreč kroži cel kup kemikalij. Čeprav še ni dokazano, da imajo te škodljive učinke na zdravje, to ne pomeni, da so zagotovo varne. A tudi dehidracija med športom ni alternativa. Kaj nam torej preostane?
Več kot 400 kemikalij
Leta 2024 so raziskovalci z Univerze v Köbenhavnu objavili odmevno raziskavo, v kateri so analizirali vodo iz plastičnih športnih bidonov. Rezultati so presenetili celo avtorje raziskave. V vodi so zaznali več kot 400 različnih spojin, ki so izvirale iz bidonov. Med njimi je kar 70% neraziskanih, kar pomeni da njihovih toksikoloških vplivov še ne poznamo. Posebej problematični so tako imenovani fotoiniciatorji, hormonsko aktivne in potencialno karcinogene spojine. Našli pa so tudi plastifikatorje, antioksidante in ločilna sredstva, ki se uporabljajo v proizvodnji plastike. Številne naštete spojine lahko nastanejo tudi nenamerno pri reakcijah z drugimi kemikalijami.
Mikroplastika doda k problemu
Mikroplastika je razlog, da je voda iz pipe bolj zdrava od vode iz plastenk. Enak problem se pojavi pri plastičnih bidonih. Raziskovalec Hansen Li je celo postavil hipotezo, da so fizično aktivni ljudje že na splošno bolj izpostavljeni mikroplastiki od neaktivne populacije. Višje potrebe po hidraciji, priročni obroki po treningu v plastični embalaži, sintetična športna oblačila in izpostavljenost mikrovlaknom, športna infrastruktura, ki vključuje stadione, tartan in urbane ceste, polne mikroplastike s pnevmatik, so vse razlogi, zaradi katerih je mikroplastika za športnike velik problem.
Nujna priporočila
V prej omenjeni raziskavi so ugotovili, da se je število zaznanih snovi po pranju v pomivalnem stroju še dodatno povečalo. Raziskovalci so ugotovili, da se pri višjih temperaturah in mehanski obrabi plastika hitreje razgrajuje, kar poveča prehajanje kemikalij v vodo. Plastične bidone zato vedno pomivajte na roke in jih ne izpostavljajte visokim temperaturam. To pomeni, da topel čaj vanje ne sodi. Pazljivi bodite tudi v poletni vročini: bidonov ne puščajte na soncu ali v vročem avtomobilu. Poleg tega v bidon vedno nalijte svežo pijačo. Nekaj ur ali celo dni star napitek raje zavrzite. Pravočasno tudi zamenjajte obrabljene bidone. Če je plastika močno obrabljena, opraskana, razbarvana oziroma če zaznate neprijeten vonj ali okus, je čas za zamenjavo – po možnosti za boljšo alternativo, ki ne vsebuje plastike.
Kakšne so alternative?
Če se želite povsem izogniti plastiki, se boste morali klasičnim bidonom odpovedati. Namesto tega pridejo v poštev alternative iz nerjavečega jekla ali stekla. Te v vodo ne sproščajo organskih kemikalij, mikroplastike ali mehčal. Jeklo je tudi zelo trpežen material, odporen proti obrabi in enostaven za čiščenje. Njegova največja pomanjkljivost je večja masa. Steklo je dobra izbira za vsakodnevno uporabo doma ali v službi, za večino športnih aktivnosti pa so steklenice zaradi krhkosti manj primerne. Klasične alternative iz jekla ali stekla so predvsem za kolesarje manj praktične, saj mora bidon ustrezati nosilcu, omogočati mora pitje med vožnjo, hkrati pa ne sme biti pretežak. V zadnjih letih so na trg stopili nekatere nišne znamke, kot sta Bivo in Keego, poleg tega pa nekatere klasične znamke bidonov ponujajo alternative – na primer Camelbak z bidonom iz titana.
Novinar
