Pravi kostanj (imenovan tudi domači ali Castanea sativa) je drevo iz družine bukvovk, ki uspeva na območju od Sredozemlja do Kavkaza. Uporabljali so ga že Etruščani in Rimljani ter da razširili izven naravnih rastišč. Dobro uspeva na rastiščih, kjer so topla poletja, mile zime, obilne padavine in visoka vlaga. Plodovi (kostanji ali maroni) so rjavi in v bodičastem ovoju. Maroni so oplemenitene sorte kostanja in značilni za toplejše kraje. Zori oktobra in novembra, plod je rjave barve, brez vonja, bleščeč, okrogle ali ploščate oblike.
Kostanji so bogati s škrobom. Vsebujejo še sladkor, beljakovine in zelo majhen delež maščob. Bogati so z vitamini B in minerali (kalcij, kalij, magnezij in fosfor). Sto gramov plodu vsebuje približno 213 kcal. Po kitajski medicini je topel, po okusu sladek, krepi želodec in ledvice, organe, ki so v hladni polovici leta energetsko šibkejši. Njegove hranilne snovi in aktivne sestavine krepijo krvni obtok in pomagajo telesu v pripravi na hladnejše vreme.
Jemo ga pečenega ali kuhanega, iz kuhanega največkrat naredimo pire. Zaradi visoke vsebnosti škroba je mogoče iz njega izdelati tudi moko za pripravo peciva in kruha. Zelo priljubljen je za pripravo sladic.
Pripravite iz kostanjev okusen narastek
Potrebujete: 250 g uhanih kostanjev (se pravi kostanjev pire, vendar raje svežega in ne iz hladilnika trgovine), 50 g masla, 3 rumenjake, 50 g sladkorja, naribano limonino lupinico (če imate domače limone), sneg iz 3 beljakov, 1 dl stepene sladke smetane, po želji lahko dodate še rum, cimet ali kakšno drugo podobno začimbo ali sladki sirup (potem zmanjšajte količino sladkorja).
Sestavine pomešajte in specite, postrezite s sladko smetano.
