Kreatin večina ljudi pozna kot prehransko dopolnilo, ki ga uporabljajo športniki za izboljšanje telesne zmogljivosti, moči in regeneracije. V zadnjih letih pa raziskovalci odkrivajo, da njegova vloga v telesu sega precej dlje od mišic. Nova raziskava Univerze Kalifornije v Los Angelesu (UCLA), objavljena v reviji iScience, kaže, da bi lahko kreatin pomembno okrepil tudi delovanje imunskega sistema pri boju proti raku.
Kreatin ne deluje le na mišice, ampak tudi na imunski sistem
Kreatin je naravna spojina, ki jo telo tvori iz aminokislin, del pa ga zaužijemo tudi s hrano, predvsem z mesom in ribami. Njegova glavna naloga je shranjevanje in hitra sprostitev energije v celicah, zato je že desetletja eno najbolj raziskanih in uporabljanih prehranskih dopolnil v športni prehrani. V zadnjem času pa vse več raziskav kaže, da pomembno vlogo opravlja tudi v možganih, živčnem sistemu in imunskih celicah.
Raziskovalci z UCLA so se osredotočili na dendritične celice, posebno skupino imunskih celic, katerih naloga je prepoznavanje rakavih celic in aktivacija limfocitov T, ki nato napadejo tumor. Gre za ključni del imunskega odziva, saj brez učinkovitega delovanja dendritičnih celic tudi limfociti T težje prepoznajo rakave celice.
Njihova raziskava dopolnjuje predhodne ugotovitve iste raziskovalne skupine, ki je že pokazala, da kreatin izboljša delovanje limfocitov T. Tokrat pa so dokazali, da deluje še na stopnjo prej – okrepi namreč celice, ki celoten imunski odziv sprožijo. »Imunoterapija je pokazala izjemen potencial, vendar koristi le delu bolnikov,« pojasnjuje vodja raziskave profesorica Lili Yang z UCLA. »Naša raziskava kaže, da kreatin ne pomaga le limfocitom T, ki se borijo proti raku, ampak okrepi celotno mrežo imunskih celic, ki jih usmerja in podpira. Zato bi lahko predstavljal obetavno dopolnilo sodobni imunoterapiji.«
Dendritične celice potrebujejo veliko energije
Da bi razumeli, kako kreatin vpliva na imunski sistem, so raziskovalci najprej analizirali presnovne procese v dendritičnih celicah, ki so prodrle v tumorje pri miših. Ugotovili so, da je gen za beljakovino, ki omogoča prenos kreatina v celico, v teh celicah bistveno dejavnejši kot v dendritičnih celicah zdravega tkiva.
Ko so nato ustvarili dendritične celice brez tega prenašalca kreatina, so opazili izrazite spremembe. Celice so slabše preživele, bile manj aktivne in precej manj učinkovite pri pripravi limfocitov T na prepoznavanje rakavih celic. Posledično so se limfociti T počasneje razmnoževali in proizvajali manj signalnih molekul, ki so potrebne za učinkovit protitumorski imunski odziv.
V naslednjem koraku so preverili, ali bi dodajanje kreatina povzročilo nasprotni učinek. Pri miših z melanomom so vsakodnevne injekcije kreatina pomembno upočasnile rast tumorjev. Hkrati se je povečalo število dendritičnih celic v tumorskem tkivu, izboljšalo pa se je tudi njihovo delovanje. Celice so začele izločati več signalnih molekul, ki v tumor privabljajo še druge obrambne celice.
Podrobnejše presnovne analize so pokazale, da kreatin poveča količino ATP – osnovnega energijskega vira celice. Raziskovalci kreatin primerjajo z baterijo za ponovno polnjenje, saj omogoča, da imajo dendritične celice tudi v energijsko zelo zahtevnem okolju tumorja vedno na voljo dovolj energije za učinkovito delovanje.
Ali bi kreatin lahko izboljšal imunoterapijo?
Sodobna imunoterapija velja za enega največjih dosežkov onkologije zadnjih let. Zdravila, kot so zaviralci imunskih kontrolnih točk (checkpoint inhibitorji), lahko pri nekaterih bolnikih sprožijo zelo učinkovit imunski odziv proti raku. Težava pa je, da se nanjo odzove le približno od petina do dve petini bolnikov.
Raziskovalci menijo, da je eden od razlogov prav neučinkovito delovanje dendritičnih celic, ki limfocitom T ne uspejo dovolj učinkovito predstaviti rakavih celic. Če bi bilo mogoče izboljšati njihovo presnovo in oskrbo z energijo, bi lahko okrepili celoten imunski odziv in povečali uspešnost zdravljenja.
Raziskava je pokazala tudi spodbudne rezultate pri človeških imunskih celicah. V laboratoriju je kreatin izboljšal delovanje dendritičnih celic, pridobljenih iz monocitov, ki jih raziskovalci uporabljajo pri razvoju terapevtskih cepiv proti raku. Hkrati so te celice učinkoviteje aktivirale limfocite T proti rakavim tarčam. »Vidimo dve možni uporabi kreatina,« pojasnjuje James Elsten-Brown, eden od prvih avtorjev raziskave. »Lahko bi ga uporabljali kot prehransko dopolnilo pri bolnikih, ki že prejemajo imunoterapijo, ali pa med pripravo dendritičnih celičnih cepiv, da bi izboljšali njihovo učinkovitost še pred uporabo pri bolniku.«
Njegov sodelavec Elliot Kang dodaja: »Podpirati presnovo dendritičnih celic pomeni podpirati celoten protitumorski imunski odziv, ne le limfocitov T, ki na koncu uničujejo rakave celice.«
Pot do klinične uporabe bo zahtevala še veliko raziskav
Čeprav so rezultati zelo spodbudni, raziskovalci opozarjajo, da jih za zdaj ni mogoče neposredno prenesti v zdravljenje bolnikov. Poskusi so bili opravljeni na miših in v laboratorijsko gojenih človeških celicah, zato še ni mogoče trditi, da jemanje kreatina izboljša izide zdravljenja raka pri ljudeh. Naslednji korak bodo klinične raziskave na bolnikih, ki bodo pokazale, ali lahko dodajanje kreatina dejansko izboljša učinkovitost imunoterapije ali terapevtskih cepiv proti raku.
Kreatin monohidrat sicer velja za eno najbolje raziskanih prehranskih dopolnil. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Mednarodno združenje za športno prehrano (ISSN) navajata, da je pri priporočenih odmerkih varen za večino zdravih ljudi. Kljub temu raziskovalci poudarjajo, da se morajo bolniki z rakom pred jemanjem kakršnih koli prehranskih dopolnil vedno posvetovati z njihovim onkologom, saj lahko posamezna dopolnila vplivajo na potek zdravljenja ali delovanje zdravil.
Novinar
